<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0">
	<channel>
		<title><![CDATA[Ubuntu.si forum]]></title>
		<link>http://www.ubuntu.si/punbb/</link>
		<description><![CDATA[Zadnje teme na Ubuntu.si forum.]]></description>
		<lastBuildDate>Thu, 11 Mar 2010 13:12:40 +0000</lastBuildDate>
		<generator>PunBB</generator>
		<item>
			<title><![CDATA[Ubuntu.si prireja natečaj za design majic - SAMO KOMENTARJI]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3891/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[[img]http://file.si/files/2512_ut7fp/logo.png[/img]
No, ker bo poletje kmalu tu in na ubuntu.si še vedno nimamo nobenih kratkih majic je čas za natečaj!
Vse pogoje in gradivo dobite na [url=http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3890/] Ubuntu.si natečaj za design majic[/url].

[b]Prosil bi da v tisto temo objavljate SAMO design in nič drugega.
[/b]
Komentarje in vsa ostala vprašanja pa objavljajte v tej temi.

Upam, da se vas bo čim več udeležilo natečaja! Žal nagrade nimamo ampak v duhu free ter open sourcea upamo da bodo tudi vaši designi free pa open:D
Upam tudi da se bo našla kaka majica (z zmagovalnim designom seveda) za zmagovalca.

Let the design begin!]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (andrejZ)]]></author>
			<pubDate>Thu, 11 Mar 2010 13:12:40 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3891/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Steam in Source pogon prihajata na Mac OS X]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3932/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Kot poročajo na [url=http://www.phoronix.com/]Phoronixu[/url], so pri [url=http://www.valvesoftware.com/]Valve[/url] [url=http://store.steampowered.com/news/3569/]objavili[/url], da bodo kmalu prenesli njihove igre in Steam na Mac OS X. Ne bodo pa ponudili le prenosa, ampak tudi popolno podporo za Applov operacijski sistem. Tako bodo v prihodnosti izdajali igre za Windows, Mac in Xbox 360 naenkrat, te platforme pa si bodo delile tudi večigralske strežnike, shranjene igre in še več. Za jedro aplikacije Steam pa so uporabili WebKit.

Za Linux uporabnike pa je najpomembnejše dejstvo, da bodo Source pogon ponudili na voljo z [url=http://www.opengl.org/]OpenGL[/url] podporo. Source pogon je namreč dosedaj uporabljal [url=http://www.microsoft.com/windows/directx/]DirectX[/url] in igre grajene na njem je bilo do sedaj na Linuxu možno poganjati le v Wine. Do Linux porta je tako le še majhen korak. Spomnimo se leta 2007 ko je Valve [url=http://www.valvesoftware.com/job-SenSoftEngineer.html]oznanil, da išče programerja[/url], ki bi bil zadolžen tudi za prenos Windows iger na Linux.

vir: [url=http://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&px=ODA1MA]Phoronix[/url]

[i]Bo Half-Life 3 na voljo tudi za Linux?[/i]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (R33D3M33R)]]></author>
			<pubDate>Wed, 10 Mar 2010 17:41:15 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3932/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Poziv k prevajanju]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3936/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Ubuntu in linux v splošnem je v zadnjih nekaj letih napravil velik skok pri podpori strojne opreme, enostavnosti uporabe ter prijaznosti do uporabnika. Cilj razvijalcev je narediti vsako novo različico privlačnejšo in enostavnejšo za uporabo za čim bol širok krog uporabnikov.

En od pomembnejših dejavnikov, ki močno izboljša uporabniško izkušnjo, je prevod programske opreme v materni jezik, saj se veliko uporabnikov v privzetem angleškem jeziku ne znajde. Statistike kažejo, da pri bolj priljubljenih odprtokodnih projektih več kot polovica uporabnikov uporablja jezik, ki ni privzeto določen.

Uporabniški vmesnik je delno preveden tudi v slovenski jezik. Delež je seveda odvisen od števila dejavnih prevajalcev, kakovost pa je odvisna od števila prevajalcev in uporabnikov, ki prevod programa in dokumentacije pregledajo in o napakah poročajo.

Sodelovanje pri slovenjenju je mogoče na več načinov. Najenostavnejše za začetek je prevajanje preko sistema [url=https://launchpad.net/] launchpad [/url], saj za prevajanje potrebujete le dejaven račun ter spletni brskalnik. Sistem je zasnovan tako, da sveži prevajalec na začetku prevode le predlaga, sprejmejo pa jih bolj uveljavljeni prevajalci, ki prevedene nize potrdijo kot ustrezne. S časom seveda prevajalec začetnik pridobi na izkušnjah in tudi na dovoljenjih za uveljavljanje prevodov. Zaželeno je, da prevajalci upoštevajo [url=https://wiki.lugos.si/slovenjenje:pojmovnik] pojmovnik [/url] najpogosteje uporabljenih pojmov.

Seveda pa se prevajalci lahko pridružijo tudi drugim skupinam, ki se ukvarjajo s slovenjenjem programske opreme "upstream" projektov. Največja sta nedvomno [url=http://www.gnome.org] GNOME [/url] (ubuntu) in [url=http://www.kde.org] KDE [/url] (kubuntu). Vsak projekt ima svojevrstne značilnosti in različno programsko opremo. Več podrobnosti o prevajanju lahko dobite na spletnih straneh [url=https://wiki.lugos.si/slovenjenje:gnome:gnome] namizja
GNOME [/url] oziroma [url=https://wiki.lugos.si/slovenjenje:kde:kde] namizja KDE [/url]. 
Na spletnih straneh so tudi podrobnosti o tem, kako se projektu pridružiti. Poleg glavnih dveh pa obstaja še mnogo
drugih projektov, ki jih so prevedeni v slovenski jezik, kot so na primer Xfce, OpenOffice.org in Firefox.

Prevodi v "upstream" projektih se občasno usklajujejo s prevodi launchpada.

Omeniti velja, da je 4. marca v ubuntuju nastopila zamrznitev prevodov uporabniškega vmesnika. To pomeni da se programi in ostali nizi, ki jih lahko vidijo uporabniki do izida naslednje različice ubuntu ne bodo več bistveno spreminjali.
Sedaj je pravi čas za prevajanje nizov, ki se bodo pojavili v naslednji različici Ubuntu 10.04 LTS. Le-tega pa ni na pretek, saj bo zadnji izvoz prevodov iz lanuchpad 15. aprila, torej je časa le dober mesec.

Ob izidu 9.10 je bila slovenščina z 80 % prevedenosti na pozitivni strani meje (meja je prav 80 %). Tako je bila navedena kot podprti jezik in je bila privzeto nameščena na ubuntu cd-jih. Želimo si, da bi tako ostalo tudi naprej. Pridruži se prevajanju in prispevaj k temu dosežku tudi ti !

[i]Opomba: Avtor novice je član prevajalske ekipe GNOME in član slovenske prevajalske ekipe na launchpadu.[/i]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (c0dehunter)]]></author>
			<pubDate>Wed, 10 Mar 2010 13:01:29 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3936/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Ubuntu je spremenil svojo zaščitno znamko]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3919/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Po 5 letih rjave barve, ki je malokoga pustila ravnodušnega, se je ubuntu odločil za nov slog. Le ta bo osnovan na temi "svetloba", ki bo privzeta tema v ubuntu 10.04 LTS.

Hkrati s temo pa se bodo spremenile tudi oblikovalske smernice in svoj logotip. 

Spremembe so izvedli na podlagi najpomembnejših vrednost ubuntu, ki so:
[list=*]
[*][b]Točnost[/b] (Ubuntu izhaja natanko po urniku brez zamud) [/*]
[*][b]Zanesljivost[/b] (Ubuntu je varen, zanesljiv in predvidljiv)[/*]
[*][b]Sodelovanje[/b] (Ubuntu je rezultat dela več deset tisoč ljudi)[/*]
[*][b]Svoboda[/b] (Ubuntu se trudi biti najboljši sistem prostega programja)[/*]
[/list]

Novo grafično oblikovanje ubuntuja je sledeče:

[b]Logotip[/b]

Novi logotip odraža natančnost in inženirstvo, ki je potrebno za nastanek takega produkta, vendar ne na račun kroga prijateljev. 

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=blackeubuntulogo.png[/img]

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=orangeubuntulogo.png[/img]

[b]Logotipi ubuntu skupnosti [/b]

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=communitylogos2.png[/img]

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=spreadubuntulogo.png[/img]

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=xubuntu.png[/img]


[b]Novi GTK temi[/b]

Tema

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=darktheme.png[/img]

Svetloba

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=lighttheme.png[/img]

[b]Nov zagonski zaslon[/b]

[img]https://wiki.ubuntu.com/Brand?action=AttachFile&do=get&target=boot.png[/img]



Več podrobnosti si lahko preberete na ubuntu [url=https://wiki.ubuntu.com/Brand] wiki-ju [/url]

[i] Zgornje spremembe zaščitne znamke bi bilo smiselno upoštevati pri oblikovanju ubuntu.si majic.... [/i]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (summerb0y)]]></author>
			<pubDate>Wed, 10 Mar 2010 12:24:44 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3919/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Primerjava porabe pomnilnika GNOME, KDE, LXDE in Xfce]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3928/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Namizni okolji LXDE in Xfce se pogosto omenjata kot [i]"lightweight"[/i] namizni okolji, kar pomeni da naj bi uporabljali manj sistemskih sredstev in sta primernejši za poganjanje na šibkejši strojni opremi (starejši računalniki, netbooki).

To je večna tema razprav in prepirov na različnih forumih, vendar pa razlika do sedaj ni bila točno izmerjena. Zato so na Phoronixu LXDE in Xfce postavili ob bok bolj priljubljenima in požrešnejšima GNOME in KDE ter primerjali porabo pomnilnika in električne energije.

Med vsakim preizkusom so računalnik ponovno zagnali in se prepričali da so bila vsa namizja v [i] čistem [/i] stanju, vendar priznavajo možnost napak zaradi različnih privzetih vrednosti pri pakiranju paketov. Preizkuse so namreč izvajali na razvijalski različici ubuntu 10.04 z dne 7.3.

Opravili so 2 testa. V prvem je bilo najprej namizje nedejavno, nato pa so začeli predvajati videoposnetek. Razlika v porabi električne energije in temperaturi sistema je bila zanemarljiva, kar pa ne velja za porabo pomnilnika. 

[img]http://www.phoronix.com/data/img/results/linux_desktop_vitals/2.png[/img]

Za najvarčnejšega se je izkazal LXDE s povprečno 311,9 MB, sledijo Xfce (342,6 MB), GNOME (400,9 MB) in KDE (522,4 MB).

 
V drugem testu so najprej zagnali privzeti brskalnik datotek, spletni brskalnik in pobrskali po menijih namizja.

[img]http://www.phoronix.com/data/img/results/linux_desktop_vitals/5.png[/img]

Vrstni red je enak, vendar pa si je LXDE s povprečnimi 337,9 MB zagotovil precej večjo prednost pred Xfce (414,7 MB). Sledita GNOME (438,9 MB) in KDE (573,2 MB).    

Več podrobnosti o metodologiji in rezultatih na [url=http://www.phoronix.com/vr.php?view=14645] Phoronix [/url]

[i]Videti je da se na prenosnikih najboljše obnese LXDE[/i]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (andrejZ)]]></author>
			<pubDate>Tue, 09 Mar 2010 14:43:56 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3928/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Izšel je firefox 3.6]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3797/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Danes je izšla nova različica popularnega spletnega brskalnika firefox 3.6. Tudi tokrat so razvijalci dali močan poudarek na hitrost brskalnika (izjavanje Java Scripta, splošna odzivnost, čas zagona in asinhrono zaganjanje skript).

Novi firefox je bolj varen in zanesljiv, saj sedaj opozarja na zastarele vstavke in ima spremenjen način interakcije z zunanjim programjem, kar zmanjša možnosti sesutja. Izboljšana pa je tudi podpora standardom, saj firefox sedaj podpira določene CSS atribute in dodatne specifikacije DOM ter HTML5.

Uporabniki bodo na prvi pogled opazili novo zmožnost Personas, nova vrsta tem, ki uporabniku omogoča izbiro izgleda z enim klikom. Na voljo je več kot 10 000 tem, po spremembi pa ponovni zagon brskalnika ne bo potreben.

Firefox je na voljo v slovenščini, pred kratkim pa se je začel prevajanje [url=http://support.mozilla.com/sl/kb/] Mozilla podpore [/url], za vse ki imajo težave s Firefox. Trenutno so prevedeni najbolj priljubljeni članki, dela je še dovolj tako so vsi novi prevajalci dobrodošli. Kontakt na info@mozilla.si.

Najbolj neučakani lahko navodila za namesitev najdete [url=http://www.ubuntugeek.com/how-to-install-firefox-3-6-in-ubuntu-karmicjauntyintrepidhardy.html] tukaj [/url]

[i]Vir: mozilla.org
Vir: slo-tech.com[/i]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (R33D3M33R)]]></author>
			<pubDate>Sun, 07 Mar 2010 22:18:05 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3797/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[NVIDIA odpoklicala gonilnike]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3927/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Ta teden je morala [url=http://www.nvidia.com/page/home.html]nVidia[/url] s svoje strani umakniti [url=http://en.wikipedia.org/wiki/WHQL_Testing]WHQL[/url] gonilnike za Windows, zaradi napake, ki je povzročila, da se je krmilnik ventilatorja napačno odzval na obremenitve in morda tudi izklopil ventilator. To lahko pod obremenitvami povzroči tudi trajno škodo na grafični kartici in jo uniči. Izkazalo se je, da napaka ni omejena le na Windows gonilnike, ampak je prisotna tudi pri Linux 195.36.08 in 195.36.03 gonilnikih.

Aaron Plattner iz nVidie je tako [url=http://www.nvnews.net/vbulletin/announcement.php?f=14]opozoril[/url], da naj uporabniki namestijo oz. ohranijo starejše 190.53 gonilnike. Odzval se je tudi Canonical, z [url=https://lists.ubuntu.com/archives/ubuntu-devel/2010-March/030380.html]opozorilom[/url], da naj uporabniki nVidia gonilnika na Ubuntu 10.04 onemogočijo gonilnik in uporabijo odprtokodnega [url=http://nouveau.freedesktop.org/wiki/]noveau[/url], dokler se ne težava razreši.

vir: [url=http://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&px=ODA0MA]Phoronix[/url]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (R33D3M33R)]]></author>
			<pubDate>Sun, 07 Mar 2010 20:53:03 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3927/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Linux ni odporen na zlonamerne programe - praktični primer]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3695/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Kot se že razlega po raznih (b)logih in novičarskih strane, ki se ukvarjajo z najbolj popularno Linux distribucijo, je zlikovec (ali dobrohotnež, kot vzamete) na [url=http://www.gnome-look.org]popularni strani[/url] za ličenje GNOME namizij v [i].deb[/i] paket poleg ohranjevalnika zaslona namestil še zlonamerni program, ki izvaja [url=http://sl.wikipedia.org/wiki/Napad_za_zavrnitev_storitve]napad DDoS[/url] in se lahko tudi posodablja.

Seveda je bila sporna datoteka že umaknjena s spletne strani, nam uporabnikom pa je neznanec dal poduk, da ne gre nalagati programov ali drugače izvedljivih datotek od kjerkoli. Čeprav je Ubuntu precej znan po svoji [i]"lepoti"[/i], si res ne bi želeli, da postane znan še po bolehnosti. [b]Če ste slučajno bili žrtev te skripte si lahko pomagate s tem ukazom  (v nasprotnem primeru tega ne uporabite!):
[/b]
[i]sudo rm -f /usr/bin/Auto.bash /usr/bin/run.bash /etc/profile.d/gnome.sh index.php run.bash && sudo dpkg -r app5552[/i]

Koliko se torej vi držite standardnih skladišč in kako presojate varnost datotek, ki jih prenašate iz interneta, dragi slovenski ubuntujevci?

Vir: [url=http://www.omgubuntu.co.uk/2009/12/malware-found-in-screensaver-for-ubuntu.html]omgbuntu.co.uk[/url]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (kubanc)]]></author>
			<pubDate>Thu, 04 Mar 2010 20:25:37 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3695/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Primerjava Ogg Theora proti H.264]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3912/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[V boju med odprtim kodekom [url=http://www.theora.org/]Ogg Theora[/url] in zaprtim [url=http://en.wikipedia.org/wiki/H.264/MPEG-4_AVC]H.264[/url] zaenkrat zmaguje H.264 kodek, ker ima odlično kompresijo, najdemo pa ga vgrajenega v številnih elektronskih napravah. Prednost Ogg Theore pa je v licenciranju. Podpirata jo tako Mozilla kot Opera z argumenti, da je H.264 enostavno predrag. Izdelovalec brskalnika mora namreč plačati kar [url=http://www.osnews.com/story/22787]5 milijonov dolarjev letno[/url], če želi ponuditi dekodiranje H.264 posnetkov.

Primerjave se je lotil Jan Ozer, ki je v [url=http://www.streaminglearningcenter.com/articles/ogg-vs-h264---round-one.html]primerjavi[/url] bralcem na voljo ponudil tako slike zaslona kot tudi video posnetke iz katerih so bile zajete. Kot je iz testa razvidno ima H.264 v slikah in posnetkih boljšo kvaliteto barv in ohrani več podrobnosti. Celo Ogg Theora posnetki z 1 mbps se ne morejo kosati z kvaliteto 468 kbps H.264 posnetkov.

Avtor tako zaključuje, da bo H.264 kodek zmagal na veliko spletnih straneh. Dodaja še, da so pri višjih bitnih hitrostih razlike zelo majhne. Več informacij in posnetke najdete v [url=http://www.streaminglearningcenter.com/articles/ogg-vs-h264---round-one.html]primerjavi[/url]. Za predvajanje posnetkov boste morali imeti primeren brskalnik, ki podpira HTML 5 in oba kodeka.

Vir: [url=http://www.linuxtoday.com/news_story.php3?ltsn=2010-02-26-005-35-MM-SW-SD&utm_source=feedburner&utm_medium=feed&utm_campaign=Feed%253A+linuxtoday%252Flinux+%2528Linux+Today%2529]Linux Today[/url]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (Quikee)]]></author>
			<pubDate>Tue, 02 Mar 2010 22:33:05 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3912/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Izšla Opera 10.10]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3650/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Izšla je pomembna različica nove Opere. Opera 10.10 vsebuje komponento imenovano [url=http://unite.opera.com/]Unite[/url], ki omogoča deljenje glasbenih datotek in njihovo predvajanje z vgrajenim predvajalnikom glasbe, ima vgrajen spletni strežnik, ki pa žal ne podpira katerega izmed skriptnih strežniških jezikov (PHP, ASP), omogoča pa tudi deljenje slik in ostalih datotek ter klepet s prijatelji. Vse kar potrebujete je [url=http://my.opera.com/community/]My Opera[/url] račun in že lahko pričnete z deljenjem in klepetom. Opero 10.10 lahko [url=http://www.opera.com/download/]prenesete z uradne strani[/url], če pa imate KDE 4 pa si lahko [url=http://ftp.opera.com/pub/opera/linux/1010/final/en/]preko FTP[/url] prenesete QT4 različico, ki omogoča odlično integracijo v KDE 4 okolje.]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (lobi)]]></author>
			<pubDate>Tue, 02 Mar 2010 10:00:41 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3650/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Izšla OpenArena 0.85]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3910/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[[img]http://file.si/files/2890_dir4b/logo5.jpg[/img]
Po premoru trajajočemu skoraj leto in pol, je končno izšla nova različica odprtokodne večigralske streljačine poimenovane OpenArena. Bistvene novosti so sledeče:

[list=*]
[*]novi efekti: dim raket, iskrice ob streljanju z šibrovko, bakle[/*]
[*]nove mape[/*]
[*]izboljšane obstoječe mape[/*]
[*]izboljšane CTF preobleke za Angelyss in nove preobleke za Bereta in Assassina[/*]
[/list]

Poleg teh sprememb pa je igra doživela spremembo izgleda vmesnika in HUDa, vendar ni bistvena. Igra samodejno preklopi med različicama, če je slučajno še kak strežnik, ki ne uporablja novega popravka. Igro in popravek si lahko [url=http://openarena.ws/download.php]prenesete[/url] z njihove [url=http://openarena.ws/]uradne strani[/url].

[i]Igrate OpenAreno tudi vi?[/i]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (R33D3M33R)]]></author>
			<pubDate>Tue, 02 Mar 2010 07:21:27 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3910/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Chuck Norris botnet na pohodu]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3892/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Če ste eden izmed tistih, ki si na routerju še ni spremenil/-a gesla, potem to naredite čimprej. Na [url=http://www.goodgearguide.com.au/article/336938]pohodu[/url] je namreč [url=http://en.wikipedia.org/wiki/Botnet]botnet[/url], ki se preko ugibanja gesel namesti na router ali modem. Botnet lahko okuži napravo temelječo na arhitekturi [url=http://en.wikipedia.org/wiki/MIPS_architecture]MIPS[/url] na kateri teče Linux, če ima administracijski vmesnik šibko geslo/uporabniško ime. Ko botnetu vdor uspe, se v pomnilnik RAM namesti bot, ki lahko spremeni DNS nastavitve (kar pomeni, da čeprav mislite, da se povezujete na google, se lahko na popolnoma tujo stran) in skenira lokalno omrežje za drugimi varnostnimi pomanjkljivostmi. Ker gre za bot, ki je nameščen v RAM, ga odstrani že reset modema, priporočljivo pa je, da si omislite močnejše geslo.

vir: [url=http://www.linuxtoday.com/news_story.php3?ltsn=2010-02-22-004-35-NW-EM-HW&utm_source=feedburner&utm_medium=feed&utm_campaign=Feed%253A+linuxtoday%252Flinux+%2528Linux+Today%2529]Linux Today[/url]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (kubanc)]]></author>
			<pubDate>Tue, 23 Feb 2010 10:11:12 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3892/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Pomembna zmaga za odprto kodo - primer Jacobsen proti Katzer je končan]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3884/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Po dolgem procesu se je s poravnavo končal primer Jacobsen proti Katzerju, ki prinaša veliko zmago za odprto kodo.

Vzrok za spor je dokaj preprost. Robert Jacobsen, programski razvijalec, član projekta JMRI (Java Model Railroad Interface) je opazil da se je del njegove kode znašel v programu KAMIND associates, ki ga je razvilo podjetje KAM Industries, katerega lastnik je Matthew Katzer.

Primer se sliši zelo preprosto, vendar pa je v resnici zelo pomemben za odprtokodno skupnost. Le-ta verjame, da morajo kršitelji, ki odprto kodo uporabijo v nasprotju z licenco (kode ne delijo nazaj in ne priznajo izvirnega avtorstva), plačati kazen. V primeru da se to ne bi zgodilo, se podjetja na odprotkodne licence ne bi več ozirala in bi kopirala odprto kodo po svojih željah

Čeprav je odprtokodno programje zelo razširjeno po celem svetu, pa so odprtokodne licence šele sedaj postale predmet pravnih sporov. V velikem številu držav (med drugim tudi v ZDA) se morajo sodniki sklicevati na prejšnje sodbe v pravnem sistemu. Zato imajo prve sodbe zelo velik pomen na nadaljnje.

V primeru Jacobsen proti Katzer je dosojena odločitev prva te vrste v ZDA. Še več, o sodbi je razsodilo zvezno okrožno sodišče (bolj natančno zvezno okrožno sodišče v severni Kaliforniji).
 
Sodišče je zavrnilo vse argumente Katzerja, in ugodilo nekaterim zahtevam Jacobsena. Končna odločitev sodišča je ugodila Jacobsenu na podlagi treh ključnih točk:

1. Koda je bila dovolj izvirna, da si je zaslužila zaščito avtorskih pravic. To ni edinstveno za odprto kodo, vendar pa je nujno potrebno za uporabo zahtev zakona o avtorskih pravicah.

2. Čeprav je bila koda v projektu JMRI na voljo brezplačno, obstaja dokaz o denarni vrednosti dela, ki so ga izvedli sodelavci projekta JMRI, kar predstavlja podlago za povračilo denarne škode.

3. Odstranitev podatkov o avtorstvu in avtorskih pravicah v piratizirani kodi predstavlja kršitev DMCA (Digital millenium copyright act), kar predstavlja osnovo za tožbo za to dejanje, kot kršitev licence JMRI.

Po razsodbi je Katzer z željo po zmanjšanju svojih izgub podpisal sporazum z Jacobsenom (sporazum je mogoče najti [url=http://www.docstoc.com/docs/25847971/Jacobsen-Settlement] tukaj [/url]).

Ker se je primer končal s poravnavo, do nadaljnih pritožb ne more priti. To pomeni, da razsodba obvezuje sodbe v tem zveznem okrožju. Zveznih sodišč v ostalih ta obsodba ne zavezuje, vendar pa je Kalifornijsko okrožje spoštovano, zato bo ta obsodba zagotovo vplivala na odločitve sodnikov v ostalih okrožjih. Tako bi lahko razultat obsodbe Jacobsen proti Katzerju sčasoma postal zakon v ZDA.
  
Več o dolgoletnem procesu in ključnih odločitvah je mogoče najti [url=http://www.consortiuminfo.org/standardsblog/article.php?story=20080813143330810&] tukaj [/url].

Vir: [url=http://www.consortiuminfo.org/standardsblog/article.php?story=201002190850472] Consortium info [/url]

[i] Sedaj je pravni pomen odprte kode potrjen tudi v praksi [/i]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (andrejZ)]]></author>
			<pubDate>Sat, 20 Feb 2010 14:46:51 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3884/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Nov uporabniški vmesnik za ARM platforme]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3883/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Naprave, ki temeljijo na ARM platformah imajo težave z grafičnimi gonilniki ter brezplačno programsko opremo.
Veliko naprav ARM naprav podpira samo 2D pospeševanje medtem ko 3D pospeševanje dobijo le redke naprave (npr. Nokia N900)
Ker veliko netbookov, kateri tečejo na ARM procesorjih, ima nameščen Ubuntu Netbook Edition, se je Ubuntu odločil, da od Lucid Lynx verzije (Ubuntu 10.04) naprej poskrbi za bogat uporabniški vmesnik za naprave, ki ne podpirajo 3D strojnega pospeševanja.
Spodaj lahko vidite nov 2D privzeti uporabniški vmesnik za ARM temelječe izdaje.
[img]http://file.si/files/2463_wwn4k/ARM-UNE-Default-Screenshot.jpg[/img]
To je kopija uporabniškega vmesnika, katerega najdemo v Ubuntu 9.10 vendar tale temelji na EFL ([url=http://www.enlightenment.org/]Enlightenment Foundation Libraries[/url]), kar pomeni, da deluje hitro na napravah brez  strojnega pospeševanja.

Dobra stvar tega zaganjalnika je, da ne bo omejen samo na ARM naprave, ampak se ga bo dalo preprosto namestiti z ukazom "sudo apt-get install netbook-launcher-efl"  - če seveda uporabljate Ubuntu Lucid Lynx.

Še ena dobra stvar tega zaganjalnika je ta, da ga lahko preprosto prilagodimo svojim željam.
[img]http://file.si/files/2464_geh1t/ARM-UNE-Alternate-Screenshot.jpg[/img]


Več na: [url]http://www.linuxuk.org/2010/02/the-new-ui-for-arm-based-ubuntu-devices/[/url]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (kubanc)]]></author>
			<pubDate>Sat, 20 Feb 2010 14:10:43 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3883/new/posts/</guid>
		</item>
		<item>
			<title><![CDATA[Ubuntu One Music Store pride v alpho 3 Lucid Lynxa]]></title>
			<link>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3882/new/posts/</link>
			<description><![CDATA[Zgleda, da je [url=http://7digital.com/]7digital[/url] poskrbel za Ubuntu One Music Store back-end, kateri naj bi prišel v alpha 3 Lucid Lynxa.
Ubuntu One Music Store je projekt, kateri bo ponujal možnost nakupa glasbe kar znotraj predvajalnika glasbe - v tem primeru znotraj Rhythmboxa.
Spodaj na sliki je začetna stran
[img]http://file.si/files/2458_ydbfe/u1ms_front.jpg[/img]

V Music Store lahko tudi uporabimo iskanje kot prikazuje spodnja slika ...
[img]http://file.si/files/2459_b3yhe/u1ms_elvis.jpg[/img]

Nalaganje glasbe je izjemno preprosto v Ubuntu One Music Store..
[img]http://file.si/files/2460_gqr35/u1ms_album.jpg[/img]

klik na "Download" in naša glasba je že v naši "košarici" 
[img]http://file.si/files/2461_nmbzj/u1ms_basket.jpg[/img]

Ubuntu One Music Store podpira več načinov plačevanja..od kreditnih ter debitnih kartic do paypala
[img]http://file.si/files/2462_2zj3j/u1ms_payment.jpg[/img]

Zanimivo je dejstvo, da se je Ubuntu odločil za 7digital, medtem, ko so vsi pričakovali da bo izbral Amazon.
Music Store vam dovoli, da prenesete vašo glasbo na največ 3 računalnika oziroma jo shranite v vaš Ubuntu One račun in nato preprosto sinhronizirate vaše računalnike.

Če želite preveriti če je Ubuntu One Music Store že na voljo pa lahko preprosto kliknete [url=http://isthemusicstorereadyyet.com/]TU[/url].

Vir: [url]http://popey.com/blog/2010/02/19/ubuntu-one-music-store-sneak-peek/[/url]]]></description>
			<author><![CDATA[dummy@example.com (CrazyLemon)]]></author>
			<pubDate>Fri, 19 Feb 2010 20:39:59 +0000</pubDate>
			<guid>http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3882/new/posts/</guid>
		</item>
	</channel>
</rss>
