Debian bo imel časovno določene 'zamrznitve'
Debian je ena najstarejših linux distribucij in predstavlja osnovo, na kateri stoji Ubuntu ter z njim veliko vzajemno sodeluje.
Distribucija daje zelo velik poudarek na stabilnost, zato v nasprotju z ubuntu-jem, ki ima časovno določene različice (vsakih 6 mesecev), nove različice izidejo "ko so pripravljene".
To je v praksi lahko pomenilo tudi do nekaj let in predvsem negotovost, kar je mnoge uporabnike odvrnilo od uporabe.
Zato so sprejeli odločitev da bo sedaj 'zamrznitev funkcionalnosti' vsake 2 leti in sicer vsakega decembra lihega leta (torej prvič decembra 2009, nato decembra 2011, itd. ). To je zelo podobno Ubuntu-jevemu urniku, ki je za različico 9.04 imel 'zamrznitev funkcionalnosti' 25. decembra 2008. Še bolj bode v oči, da se čas zamrznitev močno usklajuje z različicami LTS.
To rešitev (uskladitev izdajanja novih verzij) že več časa močno zagovarja Mark Shuttleworth, lastnik Canonicala, ki razvija Ubuntu. Sočasna izdaja več distribucij naenkrat bo po njegovem mnenju zaradi usklajenega dela prinesla več popravljenih hroščev, boljšo stabilnost in večjo izpostavljenost linuxa. V ta namen je bil Canonical pripravljen premakniti LTS na oktober, če bi to bolj ustrezalo Debianu, a kot kaže to ne bo potrebno.
Usklajenost izdaje distribucij pomeni dodaten pritisk na razvijalce 'upstream' programov in gonilnikov, da vložijo več truda za pravočasno stabilizacijo svojih programov za vključitev v nove distribucije.
Zamrznitev funckionalnosti pomeni trenutek, ko se v distribucijo nehajo uvajati novosti in se ves trud posveča samo popravljanju napak, malenkostnim izboljšavam in testiranju.
Zato različici najverjetneje kljub podobnih datumih zamrznjenja ne bosta izšli povsem istočasno, saj od zamrznitve do končne izdaje pri ubuntu-ju minejo 4 meseci, pri debianu pa ta proces ponavadi traja dlje.
Usklajevanje je vsekakor dobrodošel korak za hitrejši skupen razvoj
Vir: Debian
OsNews
Distribucija daje zelo velik poudarek na stabilnost, zato v nasprotju z ubuntu-jem, ki ima časovno določene različice (vsakih 6 mesecev), nove različice izidejo "ko so pripravljene".
To je v praksi lahko pomenilo tudi do nekaj let in predvsem negotovost, kar je mnoge uporabnike odvrnilo od uporabe.
Zato so sprejeli odločitev da bo sedaj 'zamrznitev funkcionalnosti' vsake 2 leti in sicer vsakega decembra lihega leta (torej prvič decembra 2009, nato decembra 2011, itd. ). To je zelo podobno Ubuntu-jevemu urniku, ki je za različico 9.04 imel 'zamrznitev funkcionalnosti' 25. decembra 2008. Še bolj bode v oči, da se čas zamrznitev močno usklajuje z različicami LTS.
To rešitev (uskladitev izdajanja novih verzij) že več časa močno zagovarja Mark Shuttleworth, lastnik Canonicala, ki razvija Ubuntu. Sočasna izdaja več distribucij naenkrat bo po njegovem mnenju zaradi usklajenega dela prinesla več popravljenih hroščev, boljšo stabilnost in večjo izpostavljenost linuxa. V ta namen je bil Canonical pripravljen premakniti LTS na oktober, če bi to bolj ustrezalo Debianu, a kot kaže to ne bo potrebno.
Usklajenost izdaje distribucij pomeni dodaten pritisk na razvijalce 'upstream' programov in gonilnikov, da vložijo več truda za pravočasno stabilizacijo svojih programov za vključitev v nove distribucije.
Zamrznitev funckionalnosti pomeni trenutek, ko se v distribucijo nehajo uvajati novosti in se ves trud posveča samo popravljanju napak, malenkostnim izboljšavam in testiranju.
Zato različici najverjetneje kljub podobnih datumih zamrznjenja ne bosta izšli povsem istočasno, saj od zamrznitve do končne izdaje pri ubuntu-ju minejo 4 meseci, pri debianu pa ta proces ponavadi traja dlje.
Usklajevanje je vsekakor dobrodošel korak za hitrejši skupen razvoj
Vir: Debian
OsNews
Komentarji
Kaj pa pomeni "izpostavljenost" Linuxa? Ravno nasprotno. Razvijalci se bodo lahko bolje posvetili tistim paketom, ki jih bosta oba tako Ubuntu in Debian podpirala. S tem bodo razvojniki imeli večjo možnost planiranja in verjetno dali večjo težo paketom, ki ga bosta podpirali obe distribuciji. Če bo resnično prišlo do tega, si lahko kaj kmalu obetamo, da se bo tej zgodbi pridružila še kakšna distribucija. Prav verjetno je, da bo še kakšna iz med Debian ali Ubuntu derivatov. Morda pa se med njimi najde še kakšen veliki kot sta Suse in Red Hat.
Se strinjam. Ubuntu je distribucija, ki ima fiksno napovedan datum izida. Debina je distribucija, ki žrtvuje čas za dosego cilja "ko je pripravljeno."