Slobuntu 10.10.2

245

Komentarji

  • pozdravljeni

    Ker sem se naveličal aktivacijskih sporočil, antivirusnih programov in sesuvanja računalnika, ko ga najbolj potrebujem, sem se odločil zapustiti windowse. Vidim, da ste prevedli verzijo linuxa v slovenščino, kar je za pohvalit. Ali lahko opišete lastnosti tega OS? Zanima me naslednja podpora:

    1. avtomatska zaznava strojne opreme (USB ključi, tiskalniki ...)
    2. grafični vmesnik
    3. obremenitev procesorja/RAM-a za poganjanje OS
    4. ali je potreben antivirusni program
    5. ali je potreben požarni zid oz. ali sistem že ima zadovoljivega
    6. ali je možno namestiti Zend Server, Adobe master collection in podobno opremo za izdelavo in gostovanje spletnih strani
    7. kako je z raznimi predvajalniki medijskih vsebin (BS player, flash player...)
    8. kako dela open office
    9. ali je možno namestiti microsoftove programe (office)

    Če primerjate Slobuntu z Windows 7 kje so prednosti in kje so pomanjkljivosti?
  • Najbolje, da preneseš Slobuntu, ga lepo hrustljavo zapečeš in poženeš.
    Sistem teče "živo" z zgoščenke ali USB ključa in ne posega v obstoječe sisteme, nameščene na računalniku.
    Sicer pa:
    1. Veliko večino strojne opreme zazna sistem samodejno in ker gonilniki v Linuxu delujejo nekoliko drugače, kot v Oknih, je le za manjši del nameščanje sploh potrebno, gonilniki se namreč naložijo kot moduli jedra. USB diski delujejo normalno, ne glede na to, ali gre za trde diske ali za pomnilniške ključe. Tiskalniki so podprti različno - najbolje HP, najslabše Canon.
    2. Verjetrno misliš grafično okolje, namizje? Ker grafični vmesnik ima vsak program svoj, tako kot v Oknih. Linux pa ima na izbiro več oklij. Najbolj razširjeni sta Gnome in KDE, obstaja pa še nekaj drugih.

    3. Za poganjanje samega OS sistem ne obremenjuje procesorja in RAM. Linux tudi zna uporabljati celoten RAM in je zato njegova uporaba bolj smotrna, kot v Oknih. No, Sedmera Okna to menda zdaj tudi znajo.

    4. Antivirusni program ni potreben. Varnostna zasnova Linuxa zelo otežkoča kakršnokoli zlobno kodo. Absolutne varnosti pa seveda ni.

    5. Požarni zid je vključen in dopušča zelo raznoliko nastavljanje.

    6. Zend server obstaja tudi za Linux. So pa tudi drugi, brezplačni enakovredni programi. Tako kompleksne zbirke programov, kot je Adobe master collection, za Linux najbrž ni. So pa alternativni, bolj ali manj enakovredni programi posameznim programom, ki zbirko sestavljajo.

    7. Predvajalniki medijskih vsebin so v Linuxu dobro zastopani. Smplayer, Totem, VLC, Audacious, Rhytmbox in še in še. Flash player deluje (in je manj strojno zahteven kot različica za Okna)

    8. Openoffice zadošča za vse potrebe povprečnega uporabnika.

    9. S pomočjo WIne - emulatorja, ki to menda ni - se lahko poganja vse različice MS Office do 2007. 2010 pa še ne.

    Največja prednost odprto kodnega programja pred lastniškim je v svobodi. Če primerjaš mojo sestavo Ubuntu 10.10 in originalno, si niti podobni nista, pa vendar gre za isti sistem. Linux si lahko vsakdo prilagodi svojim željam in potrebam, pri Oknih mora sprejeti, kar mu nudijo. Večinoma je tako glede sistema, kot posameznih programov prednost tudi v ceni. Saj veš, kako je z "evaluation" različicami okenskih programov - po določenem času jih moraš plačati ali odstraniti. V Linuxu program namestiš, preizkusiš in obdržiš, če ti ustreza ali odstraniš, če ti ne. Nihče te v nič ne sili.
    Druga prednost je varnost. Varnostne luknje se krpajo sproti, popravki so običajno na voljo praktično takoj po odkritju. Kako je s tem pri Oknih, pa tudi vemo. Včasih pridejo popravki nekaj mesecev po odkritju. Sodelovanje skupnosti in odprtost kode sta nenadomestljivi vrednoti.
    Tudi sama postavitev, konfiguracija sistema pri Oknih kar kliče po nesreči. Uporabnikove datoteke so na sistemskem disku, navaden uporabnik pa ima administratorske pravice. Zaščita z geslom za poseg v sistem ni obvezna. V Linuxu to enostavno ni mogoče. Dokler ne nastaviš gesla, sistema ne moreš uspešno namestiti.

    Če te zanima kaj več, bo moral pa s svojim znanjem na pomoč priskočiti kdo drug. Meni seže nekako do semle.
    :lol:
  • andrejZ Član Ubuntu.si
    Jaz bi rekel da je ena od glavnih prednosti zelo enostavno nameščanje in odstranjevanje dodatnih programov (programsko središče).

    Zelo podobno stvar, ampak seveda precej bolj *magično* so pred kratkim kot prvi na svetu predstavili pri Appleu (njihov App Store za osebne računalnike), ki bo baje naredila revolucijo pri razširjanju programov :P

    Prav tako za vse programe (vsaj tiste v odložišču main (torej najpomembnejše) sproti dobivaš varnostne posodobitve in popravke hroščev.

    S sistemom in programi lahko počneš kar hočeš. Nihče na primer ne dela namenoma okrjenih različice, zato da ti lahko proda profesionalno za več denarja.

    Najboljše je, da (Slo)buntu zapišeš na USB ključek in preizkusiš.
  • Hvala za odgovore.
    Če sem prav razumel je potrebno slobuntu zapisat na USB ključ in potem sistem zagnat iz ključa.
    Preko torrenta sem prenesel datoteko Slobuntu64-10.10.2.iso. To je .iso datoteka. Vprašanje je kako zadevo dat na USB ključek? Če iso datoteko mountnemo v MagicIso, potem so v virtualnem disku datoteke ubuntu, README.diskdefines itd., ali se te datoteke enostavno skopirajo na usb ključek in ali morajo biti v korenski mapi ali jih damo v mapo?
    Potem zagon iz usb ključka. Ali gremo ob zagonu v biose in izbremo nalaganje OS iz usb ključa?
    Prosim, če mi lahko opišete postopek nalaganja, da ne bom vzgajal bedarij.
  • Prenesi program Unetbootin za Windows.
    Zaženi ga in mislim, da naprej ne bo težav.
    Ko boš imel ključek pripravljen, ponovno zaženi računalnik. Večina računalnikov ima med zagonom možnost izbire "boot menu". Pri vseh HP-jih prideš v ta meni s tipko F9 takoj po zagonu računalnika, pri drugih je pa treba zelo pozorno brati prva sporočila, ki se pokažejo na zaslonu.
    Če tega sporočilca ni, pa seveda v BIOS in nastavi kot prvo zagonsko napravo USB ključ - ta mora biti ob tem nastavljanju priključen.
    Poročaj.
  • nova_smer Član
    uredil/-a 25. January, 2011
    1. prenesel unetbootin-windows-494.exe
    2. na usb ključ namestil:
    Distribucija: Ubuntu -> 10.10_Live_x64
    Diskimage: ISO -> ..../Slobuntu64-10.10.2.iso
    Vrsta: Pogon USB -> Drive:G
    Vredu

    Se je namestilo in na ključu je kup datotek. Reboot. Izberem zagon preko USB ključa. Tema. Nič...
    Čakam.. čez čas se začnejo nalagati winsi.

    ponovim zadevo z 10.10_HDMedia_x64 ... isto. Nič se nezgodi. Izgleda, da ne neajde zagonske datoteke na USB ključu.

    Računalnik acer aspire 7720.
    Kakšna ideja? :/


    Dodatek: sem probal predvčeraj winse aktivirati z NO WAREZ . Zadeva je nekaj spreminjala biose. Morda kdo pozna?

    ----
    don't do that :) če želiš support/govorit o crackanju windowsov pojdi na hack protect forum. Tukaj nudimo samo Ubuntu support in Ubuntu related support.
  • MATJA_KAE_92 Pisec novic
    uredil/-a 25. January, 2011
    HM.... Istiočasno si izbral distibucijo in diskimage? Kako ti je pa to uspelo? Gre namreč eno ali drugo, ne pa oboje. Če izbereš distribucijo, program najprej potegne iso sliko distribucije, ki jo izbereš s speta in nato ustvari USB disk. Če pa izbereš NAMESTO tega diskimage na tvojem računalniku, bo ustvaril usb disk iz te datoteke.
    Lahko pa iso sliko zapečeš na DVD.
    http://isorecorder.alexfeinman.com/W7.htm
  • Sem naredil kot je treba. Izbral sem iso image. Iz USB diska se mi noče naložit do konca, ker ne najde neke datoteke.
    DVD pa dela. Pa sem na Slobuntu.

    Tukaj sta dve opciji:
    Namesti lastniško programje in
    Namesti Slobuntu64-10.10.2-

    Preden kaj kliknem me zanima ali se bo namestitev izvršila na trdi disk (C) ?
  • Namestitev se bo izvršila na trdi disk, da.Lahko označiš prvo možnost, ki bo ponujena - Namesti poleg drugih sistemov. V tem primeru bo sistem samodejno napravil prostor na disku, tako da bo skrčil windows razdelek.

    Lahko pa snameš Parted magic, zapečeš na CD in razdelke urediš po svoje.
  • Mislim, da bom počakal, da bo narejena konkretna podpora za windows programe, tako, da bom lahko namestil adobe master collection. Nima smisla nameščati OS, če ga ne morem uporabljati.

    Prav je, da se je začel razvijat linux za mase, ker se šele sedaj vidi primerjava v uporabnosti med linuxom in windowsom.
    Ko bodo razvijalci linuxa razumeli, da ni toliko pomembna avtohtonost nad izgledom grfičnega vmesnika, pač pa je pomembnejša učinkovitost OS, se bo linux hitro uveljavil med množicami. Začeli so pisat hitrejše gonilnike in podporo za nove procesorje, sedaj je treba dodati še učinkovito podporo za windows in mac programe. Ja dejansko je to potrebno, ker se bodo le v tem primeru ljudje odločali za linux. Navajeni smo na cel kup windowsovih programov in sedaj preiti na cel kup podobnih linuxovih programov? malo morgen. Ne bo šlo. Bi pa šlo, če bi šli windows porogrami inštalirat na linux. Potem bi počasi osvajali programček za programčkom.

    Kar se mene tiče ni boljšega OS od Mac-a, toda applovi računalniki so zeloooo dragi. Mac pa ne dela dobro na ostali robi.

    Vem, da si nekateri radi uredite sistem po svoje in prav je, da obstaja ta možnost, istočasno pa bi bilo zelo dobro, če bi delali na eni opciji izgleda in konfiguracije, ki bi nudila vso podporo in bi bila zelo učinkovita. Tudi izgled je zelo pomemben. Zakaj ne bi bila okna lepša, kot pri konkurenci? Lepota privlači. Tisti, ki jih lepota moti, si lahko montirajo črno konzolo z zelenimi črkami in so zadovoljili vse svoje potrebe.

    Slobuntu izgleda lepo, čeprav se mi zdi ta modra barva malo preveč trda.
  • (12:25:08 PM) sabdfl: if Linux is just another way to run Windows apps, we can't win
    (12:25:13 PM) sabdfl: OS/2 tried that
  • @nova_smer:
    Ne morem se strinjati s tvojo zamenjavo tez. Spomni me na logiko "Srečni ljudje se smejijo. Torej se smejte, da boste srečni!"
    Število uporabnikov Linuxa namreč ni majhno zato, ker na Linuxu ni mogoče poganjati programja za Okna; pač pa programja za Okna ni mogoče poganjati na Linuxu, ker je število uporabnikov Linuxa premajhno.

    Programi, ki jih potrebuješ, za ogromno večino uporabnikov sploh niso zanimivi. V povprečju so namreč ljudje povprečni. So učiteljice, prodajalke, strojevodji, šoferji, pravniki. Ti potrebujejo računalnik za brskanje po medmrežju, za "rabutanje" glasbe in filmov - sram jih bodi - , za klepetanje na Messengerju in Skypu, da napišejo kakšno prošnjo za službo ali opravičilo zaradi špricanja za mulca. Zelo napredni tudi za shranjevanje fotografij s fotoaparata, najbolj napredni pa celo za sestavljanje pps predstavitev. Za vse to Oken ne potrebujejo. In zakaj jih uporabljajo? Ker so predmet trženja. Linux pač ne.
    Vsi ti avtomehaniki, medicinske sestre, piloti in stewardesse največkrat za Linux niso niti slišali. Tudi ko bi na Linuxu tekel Autocad ali MS Office 2010 kot izvirni Linux program, ta masa potrošnikov o Linuxu ne bi vedela niti trohice več, kot ve danes.
    S širjenjem poznanosti in razpoznavnosti Linuxa pa lahko dosežemo, da bo uporabnikov več. Moramo jih seznaniti in jih poučiti. Nekako 3/4 ljudi, ki sem jih v zadnjih osmih letih seznanil z Linuxom in jim ga namestil, je ostalo na Linuxu. Ko bo število uporabnikov zadostno, da bomo postali zanimivi tudi za gigantske proizvajalce programja, pa bodo ti trgu ponudili tudi Linux različice za svoje izdelke. Ko je MacOS presegel mejo marginalnosti, je celo Microsoft pričel tržiti MS Office za Mac.
    Linux za trg komercialne programske opreme ne bo postal zanimiv že jutri. Malo računice preko palca: če bi takšno, visoko zahtevno profesionalno programje potrebovalo 10% uporabnikov Linuxa, bi bili za izdajatelje še vedno povsem nezanimivi. Dejansko pa takšnega programja zares ne potrebuje niti vsak stoti uporabnik računalnika. Če drži podatek, da je vseh uporabnikov Linuxa približno en odstotek vseh uporabnikov računalnika, potem potencialni trg obsega 0,01% vseh uporabnikov.
    Takšna je pač logika tržnega gospodarstva, iz katere pa odprtokodna skupnost strahovito štrli. Že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja dokazuje, da je možno tudi drugačno sodelovanje med ljudmi, ne le preko bilanc finančne uspešnosti.

    Še ena zelo otipljiva primerjava. V enem tednu je Slobuntu zastonj pretočilo 250 uporabnikov. Če primerjam z drugimi distribucijami, je to velikanski odziv. Od ostalih je več prenosov v enakem času dosegel samo svetovno znani PartedMaagic - 348. Pa vendar - kaj meniš, koliko ljudi je medtem v Sloveniji kupilo Okna?
  • mat3j je dejal/-a:
    (12:25:08 PM) sabdfl: if Linux is just another way to run Windows apps, we can't win
    It's only way to win. Neumni uporniški pristopi ala James Dean v praksi ne obrodijo sadov, ker so bili uvedeni v destruktivne namene. Če pa misliš, da je prava pot, da se vse kar poganja linux platforma razvije popolnoma ločeno s prostovoljnim delom, potem pa boš še doooolgggooo čakal, da bo linux po praktični funkcionalnosti enakovreden oknom. Če se prav spomnim je začel Linus Torvalds pisati svoj sistem, ker ni imel dostopa do izvorne kode windowsov in s tem do resničnega lastništva nad operacijskim sistemom, čeprav ga je kupil. Torej je hotel imeti le svoja okna.
    MATJA_KAE_92 je dejal/-a:
    @nova_smer:
    Še ena zelo otipljiva primerjava. V enem tednu je Slobuntu zastonj pretočilo 250 uporabnikov. Če primerjam z drugimi distribucijami, je to velikanski odziv. Od ostalih je več prenosov v enakem času dosegel samo svetovno znani PartedMaagic - 348. Pa vendar - kaj meniš, koliko ljudi je medtem v Sloveniji kupilo Okna?
    Če pogledamo število rač. uporabnikov v Sloveniji, to ni veliko, je pa nekaj. Verjamem, da je bil nelegalni download sedmerih oken ob njihovi izpustitvi mnogo večji.
    V Sloveniji oken za domačo uporabo ne kupuje skoraj nihče, ker jih vsi dol vlečejo preko torrentov, emul in podobnega.

    Saj ni štos v tem, da bi "morali zmagati" nad okni, pač pa kako priti do dobrih oken legalno zastonj. No zastonj ni nič. Recimo, da lahko nekako pripomoremo pri razvoju tega zastonj projekta.

    Če ne bi bil zainteresiran za linux, potem se ne bi tukaj oglašal. Vsekakor ga bom v kratkem stestiral, toda sedaj pač nimam časa.
  • andrejZ Član Ubuntu.si
    nova_smer je dejal/-a:
    Če pa misliš, da je prava pot, da se vse kar poganja linux platforma razvije popolnoma ločeno s prostovoljnim delom, potem pa boš še doooolgggooo čakal, da bo linux po praktični funkcionalnosti enakovreden oknom. Če se prav spomnim je začel Linus Torvalds pisati svoj sistem, ker ni imel dostopa do izvorne kode windowsov in s tem do resničnega lastništva nad operacijskim sistemom, čeprav ga je kupil. Torej je hotel imeti le svoja okna.
    Linux je po praktični funkcionalnosti ŽE DANES enak ali boljši kot Windows (za nekatere ljudi). Menda ne misliš, da več milijonov ljudi vsak dan uporablja Linux predvsem zato, da bi mučili sami sebe? Matja_Kae je dal dober primer. Za približno 75% uporabnikov, katerim je
    namestil Ubuntu je bil po funkcionalnosti dovolj dober ali enak Windows. Res pa je, da Linux ni primeren za VSE uporabnike (verjetno prav vsem ne bo nikoli povšeči).
    Jaz se strinjam z zgoraj napisanim citatom. Linux ne sme biti samo brezplačna kopija Windows, ampak mora stremeti k razvoju svojih idej (in to se tudi dogaja).
    Linus Torwalds ni hotel imeti brezplačnih Windowsev (torej se motiš), amapk je hotel imeti Minix, ki bi ga lahko spreminjal in prilagajal svojim željam (tukaj je bistveno spreminjanje in prilagajanje in ne cena).

    @Matja_Kae: Microsoft Office za Mac ni začel izdajati zaradi velikega tržnega deleža Maca, ampak zaradi poslovnega dogovora, ko sta Apple in Microsoft poravnala tožbo (Apple je tožil Microsoft zaradi nekaterih patentov).
    MATJA_KAE_92 je dejal/-a:
    V enem tednu je Slobuntu zastonj pretočilo 250 uporabnikov. Če primerjam z drugimi distribucijami, je to velikanski odziv. Od ostalih je več prenosov v enakem času dosegel samo svetovno znani PartedMaagic - 348. Pa vendar - kaj meniš, koliko ljudi je medtem v Sloveniji kupilo Okna?
    Tukaj je treba upoštevati, da je največje število prenosov vedno po izidu nove različice, vendar pa vseeno zelo lepa številka. Čestitam :).
    nova_smer je dejal/-a:
    Saj ni štos v tem, da bi "morali zmagati" nad okni, pač pa kako priti do dobrih oken legalno zastonj. No zastonj ni nič. Recimo, da lahko nekako pripomoremo pri razvoju tega zastonj projekta.
    V nasprotju z javnim mnenjem si večina uporabnikov Linuxa ne želi (oziroma ne sanjari o) uničenju Microsofta. Kot "zmago" si jaz tukaj predstavljam to, da boš šel lahko v trgovino in kupil prenosnik s prednaloženim Linuxom (se že da), da bo Linux dobro deloval na čim več strojne opreme (precej dobro, ni še idealno, vendar strahotno boljše v primerjavi s 5 let nazaj) in da se bo dalo z Linuxom uporabljati vse e-storitve (tudi tukaj se stanje izboljšuje, vendar so še vedno težave na določenih področjih - ProKlik, e-davki).

    Na kratko povedano se mi zdi smer razvoja Linuxa večinoma pravilna. Delujoč Adobe Master collection pa lahko zagotovi samo Adobe. Tako da jim lahko pošlješ kakšen mail (po možnosti s svojo legalno zaporedno številko - te bodo bolj resno jemali) in jih povprašaš kdaj bodo njihovi programi na voljo za Linux.
    nova_smer je dejal/-a:
    Če ne bi bil zainteresiran za linux, potem se ne bi tukaj oglašal. Vsekakor ga bom v kratkem stestiral, toda sedaj pač nimam časa.
    Kar preizkusi ob priliki. Če bodo kakšni dvomi, pa že veš, kje se lahko oglasiš ;)
  • nova_smer:
    Če pogledamo število rač. uporabnikov v Sloveniji, to ni veliko, je pa nekaj. Verjamem, da je bil nelegalni download sedmerih oken ob njihovi izpustitvi mnogo večji.
    V Sloveniji oken za domačo uporabo ne kupuje skoraj nihče, ker jih vsi dol vlečejo preko torrentov, emul in podobnega.
    Večina novih računalnikov ima prednaložena Okna in tako večina kupcev novih računalnikov pač kupi tudi Okna. Teh je bilo v navedenem obdobju nedvomno veliko več kot 250.
    andrejZ:
    Tukaj je treba upoštevati, da je največje število prenosov vedno po izidu nove različice, vendar pa vseeno zelo lepa številka. Čestitam :).
    Primerjal sem samo distribucije, ki so bile v istem času objavljene na Linuxtracker. PartedMagic 5.9 je bil objavljen 15.1.2011, Slobuntu pa 18.1.

    Sicer pa se v celoti strinjam z Andrejem. Ne gre in ne sme iti za sveto vojno. Razvoj Linuxa ne sme škodovati Oknom in jim tudi ne. Nasprotno. Razvoj Linuxa koristi tudi uporabnikom Oken. Dokler je imel Microsoft popoln monopol, se je komajda zmenil za želje in potrebe uporabnikov. Ob tržnem neuspehu Viste, ko je bilo mogoče zaznati velik porast prehoda na alternativne sisteme, je bila reakcija MS pravzaprav bliskovita. Hiter izid Sedmice je med drugim tudi posledica tega bega strank. Tudi zmožnost MS Office 2010, da uporablja format odt, je treba pripisati temu, da so odprti pisarniški programi postali upoštevanja vredna konkurenca. Ne pozabimo, da so Linux in odprto-kodno programje postali zanimivi tudi za programske gigane, kot so IBM, Novel in Oracle.
    Konkurenca je v vsakem primeru koristna za potrošnika.
  • andrejZ Član Ubuntu.si
    Najboljši primer kjer se je Microsoft po začetnem izgubljanju tržnega deleža zmigal so brskalniki. Če ne bi bilo firefoxa, bi še danes vsi uporabljali IE6. Tako pa bodo Windows uporabniki kmalu imeli na voljo dokaj sodobno in hitro različico IE9.
  • nova_smer Član
    uredil/-a 27. January, 2011
    Ko omenim okna imam občutek, da takoj razumete operacijski sistem windows. Jaz v osnovi mislim na operacijski sistem, ki podpira okensko arhitekturo, kar linux tudi podpira nekako po letu 2000.

    Niste me dobro razumeli. Nisem rekel, da se linux ne bi smel razvijati ločeno, prav nasprotno. Prav je, da se razvijajo odprtokodni programi. Lep primer je OpenOffice (Libreoffice), ki je meni osebno bolj praktičen od windowsovih Officov. Hotel sem povedati, če bi bila možnost nameščanja Windowsovih programov na Linuxu brez funkcionalnih problemov/zapletov, bi se veliko več ljudi odločalo za Linux. Predvsem trgovci strmijo po OS, ki je zastonj, ker pač po zakonu ne smejo prodavati računalnikov brez nameščenega OS. Ko pride kupec v trgovino in vidi nameščen linux na kompu, gre vstran, če je navajen na Okna. Če pa bi mu prijazen trgovec imel možnost razložiti, da vsi microsoftovi programi delujejo bp tudi na novem Linuxu in mu imel možnost to tudi dokazat, hkrati pa ob tem lahko navedel prednosti Linuxove arhitekture, da ne omenjamo, da je zastonj, bi si mnogi premislili.
    andrejZ je dejal/-a:
    Linus Torwalds ni hotel imeti brezplačnih Windowsev (torej se motiš), amapk je hotel imeti Minix, ki bi ga lahko spreminjal in prilagajal svojim željam (tukaj je bistveno spreminjanje in prilagajanje in ne cena).
    Nisem rekel, da je hotel imeti brezplačne Wnidowse, pač pa je hotel imeti dostop do izvorne kode OS, da bi si jo lahko prilagodil po potrebi. Preberi še enkrat kaj sem napisal.

    Seveda je doboro, če ima Microsoft konkurenco, bodo vsaj začeli resno delati. Koliko opažam tudi MS krade. Oblika oken pri sedmerih oknih spominja bolj na linux, kot na njegove predhodne verzije.

    Ko smo že pri hitrosti brskalnikov, mi zadnja verzija Opere dela hitreje od Firefoxa. IE8 pa ima še vedno zategneno ročno.
  • Glede tega, da zakon prepoveduje prodajo računalnikov brez OS se motiš.
    Mimovrste na primer ponuja 23 prenosnikov in 33 podmiznih računalnikov brez operacijskega sistema.
    Res da je v času irskega predsedovanja skušal MS vsiliti EU direktivo, ki bi prepovedovala takšno prodajo, vendar s tem ni bilo nič (zaenkrat?).

    Po drugi strani pa tudi tu deluje neizprosna logika kapitalizma. Trgovec ima pri prodaji računalnika z nameščenim Linuxom od operacijskega sistema maržo v višini nič od nič. Žal se tu tvoje razmišljanje:
    "Če pa bi mu prijazen trgovec imel možnost razložiti, da vsi microsoftovi programi delujejo bp tudi na novem Linuxu in mu imel možnost to tudi dokazat, hkrati pa ob tem lahko navedel prednosti Linuxove arhitekture, da ne omenjamo, da je zastonj, bi si mnogi premislili."
    sesuje v prah.
  • Koliko se spomnim se je na veliko govorilo o novem zakonu, ki obvezuje trgovce, da morajo računalniki imeti naložen OS. Da tega ni treba nisem vedel.

    Ja ta marža je res lepa reč. Pol se ni za čudit zakaj imajo vsi računalniki v BigBangu naložena sedmera okna. Koliko zanaša provizija trgovcev pri prodaji OS?

    Se spomnim, da so nekoč v Comtronu imeli računalnike z naloženim linuxom.

    Kot vse kaže bo za domačo uporabo linux čisto v redu. Tudi za strežnike je uporaben. Toda za delo ga zaenkrat žal ne morem uporabljati. Glede na izbiro mi ne kaže drugega, kot nabaviti iMac 27" z štirijedernim i7 procesorjem, pol bom pa imel mir.
  • nova_smer je dejal/-a:
    Tudi za strežnike je uporaben.
    Prosim? Uporaben? Na Linuxu teče več kot 1/5 vseh strežnikov.
    Tu si lahko ogledaš podatke.
    Tej raziskavi lahko verjamo že iz tega razloga, ker razlikuje tržni delež in število strežnikov. Siceršnje operiranje MS in Appla o zanemarljivem tržnem deležu Linuxa je pa zgolj kislo grozdje.
    Sončni zahod, vnukovi prvi koraki, nedolžno zardevanje mlade deklice, gorski zrak in Linux tržnega deleža pač nimajo.
Za komentiranje se prijavite ali pa se vpišite.