20 let PHP-ja
Razvoj skriptnega jezika PHP se je začel leta 1994, ko je programer Rasmus Lerdorf spisal nekaj CGI programov v C-ju, da bi lažje vzdrževal svojo osebno spletišče. Pozneje jih je razširil s podporo spletnim obrazcem in vgradil podporo spletnim podatkovnim zbirkam. Junija 1995 je to zbirko programov obelodanil na dopisnem seznamu comp.infosystems.www.authoring.cgi pod imenom Personal Home Page Tools (PHP Tools) version 1.0.
Nekaj let zatem sta študenta Andi Gutmans in Zeev Suraski razčlenjevalnik znova napisala in rodil se je Zend Engine 1.0, ki je poganjal PHP 4. Kasnejši PHP 5, ki ga je poganjal Zend Engine II je prinesel podporo predmetno orientiranem programiranju (OOP) in razširitev PDO (PHP Data Objects), ki je namenjena dostopu do podatkovnih zbirk. Različica 5 (natančneje 5.6) je tudi trenutna stabilna različica PHP, sledila ji bo različica 7 konec letošnjega leta.
PHP je zaradi svoje odprtokodnosti in dokaj enostavne skladnje uporabljen na številnih spletiščih (okrog 244 milijonih), kljub določenim težavam z neskladnostjo. Med najbolj priljubljenimi stranmi, ki med drugim uporabljajo PHP so npr. Wikipedia.org, Yahoo, Wordpress.com (in seveda Ubuntu.si ), na njem pa temeljijo tudi številna odprtokodna orodja kot npr. WordPress, Joomla, Drupal, phpBB, phpMyAdmin, itd.
Več o PHP-ju lahko najdete na uradni strani.
Nekaj let zatem sta študenta Andi Gutmans in Zeev Suraski razčlenjevalnik znova napisala in rodil se je Zend Engine 1.0, ki je poganjal PHP 4. Kasnejši PHP 5, ki ga je poganjal Zend Engine II je prinesel podporo predmetno orientiranem programiranju (OOP) in razširitev PDO (PHP Data Objects), ki je namenjena dostopu do podatkovnih zbirk. Različica 5 (natančneje 5.6) je tudi trenutna stabilna različica PHP, sledila ji bo različica 7 konec letošnjega leta.
PHP je zaradi svoje odprtokodnosti in dokaj enostavne skladnje uporabljen na številnih spletiščih (okrog 244 milijonih), kljub določenim težavam z neskladnostjo. Med najbolj priljubljenimi stranmi, ki med drugim uporabljajo PHP so npr. Wikipedia.org, Yahoo, Wordpress.com (in seveda Ubuntu.si ), na njem pa temeljijo tudi številna odprtokodna orodja kot npr. WordPress, Joomla, Drupal, phpBB, phpMyAdmin, itd.
Več o PHP-ju lahko najdete na uradni strani.