Canonicalov Mir povzroča nemir
Ko je pred nekaj meseci Canonical naznanil, da prehajajo na grafični sistem Mir, je to dvignilo kar nekaj prahu, še posebej, ker je Mark Shuttleworth leta 2010 na svojem blogu objavil, da bodo prihodnje različice uporabljale grafični strežnik Wayland. Ta odločitev je prinesla s sabo kup vprašanj, še posebej glede podpore Miru za druga namizna okolja (KDE, XFCE, Gnome 3), ki predstavljajo kar spodoben delež v paleti distribucij temelječih na Ubuntu-ju, razvijalci sestavnih delov za ta namizja morajo namreč prilagoditi upravljalnike namizij/oken, da bodo sploh delala v Miru.
Najprej je bilo načrtovano, da bo Mir prisoten šele v 14.04 LTS, a so se pri Canonicalu zaletavo odločili, da bo privzet že kar v prihajajočem Ubuntuju 13.10 v obliki združljivostne plasti Xmir, ki bo omogočala tudi zasilni način X. Unity Next je Miru že prilagojen, povsem drugače pa je z recimo z dvema najbolj priljubljenima namizjima: KDE in Gnome.
Vzdrževalec KWina za KDE, Martin Graesslin, je tako že objavil, da ta ne bo podpiral Mira, hkrati pa je pred kratkim Jonathan Riddell, glavni razvijalec Kubuntuja, objavil, da Kubuntu ne bo preklopil na Mir, temveč bodo ostali na strežniku X.org in kasneje preklopili na Wayland. Podobna situacija je tudi z Gnome, kjer so že objavili, da nameravajo podpreti le Wayland. Kot že omenjeno, XMir sicer ponuja združljivost (video), ampak najbrž prinaša potencialne hroščein posledično nestabilnost.
Jesen bo torej zelo pestra na področju distribucij temelječih na Ubuntuju. Če je prej kazalo, da bo morda Canonical z Ubuntujem združil vso Linux skupnost, jo poenotil in pridobil kupe novih uporabnikov, pa so nedavni koraki (Unity, Mir) brca v temo, saj močno povečuje fragmentacijo, že tako razdrobljene skupnosti.
Najprej je bilo načrtovano, da bo Mir prisoten šele v 14.04 LTS, a so se pri Canonicalu zaletavo odločili, da bo privzet že kar v prihajajočem Ubuntuju 13.10 v obliki združljivostne plasti Xmir, ki bo omogočala tudi zasilni način X. Unity Next je Miru že prilagojen, povsem drugače pa je z recimo z dvema najbolj priljubljenima namizjima: KDE in Gnome.
Vzdrževalec KWina za KDE, Martin Graesslin, je tako že objavil, da ta ne bo podpiral Mira, hkrati pa je pred kratkim Jonathan Riddell, glavni razvijalec Kubuntuja, objavil, da Kubuntu ne bo preklopil na Mir, temveč bodo ostali na strežniku X.org in kasneje preklopili na Wayland. Podobna situacija je tudi z Gnome, kjer so že objavili, da nameravajo podpreti le Wayland. Kot že omenjeno, XMir sicer ponuja združljivost (video), ampak najbrž prinaša potencialne hroščein posledično nestabilnost.
Jesen bo torej zelo pestra na področju distribucij temelječih na Ubuntuju. Če je prej kazalo, da bo morda Canonical z Ubuntujem združil vso Linux skupnost, jo poenotil in pridobil kupe novih uporabnikov, pa so nedavni koraki (Unity, Mir) brca v temo, saj močno povečuje fragmentacijo, že tako razdrobljene skupnosti.
Komentarji
Menim, da je Canonical ocenil, da ne morejo narediti paketa, kot ga želijo, če stvari ne zaprejo in določene stvari delajo sami. Unity se mi ne zdi tako kritičen, Mir pa precej, saj vpliva na precej več stvari. Čas bo pokazal ali je bila to prava odločitev, so pa zgubili par pik ugled pri meni.
Odkar hoče Canonical narekovati tempo, je razumljivo, da ne more čakati, da se ostali zbudijo. Tako je bilo pri Unity (gnome ni hotel ubuntujevih prispevkov, tako kot bi Canonicalu ustrezalo) in tako je z Mirom (wayland na telefonih?).
Če bo Ubuntu pohitril razvoj Gnoma in Waylanda, smo vsi le pridobili. Če pa nas bo speljal v odvisnost od Canonicala, smo šli žejni čez vodo.