To možnost izberite, če želite, da se računalnik poskuša povezati s tem brezžičnim omrežjem kadar je v njegovem obsegu.

V primeru da ste na dosegu več omrežij, ki so nastavljena za samodejno povezovanje, se bo računalnik povezal z omrežjem, ki je prvo prikazano v zavihku Brezžično v oknu Omrežne povezave. Računalnik za povezavo z drugim omrežjem v doseg katerega je pravkar prišel ne bo prekinil povezave z obstoječim omrežjem.

Izberite to možnost, če želite, da imajo vsi uporabniki računalnika dostop do tega brezžičnega omrežja. V primeru da ima omrežje geslo WEP/WPA, boste geslo morali vnesti le enkrat. Vsi drugi uporabniki na vašem računalniku se bodo lahko z omrežjem povezali, ne da bi jim bilo treba vedeti geslo.

V primeru da je ta možnost izbrana, morate biti za spreminjanje možnosti tega omrežja skrbnik. Morda boste morali vnesti svoje skrbniško geslo.

To je ime brezžičnega omrežja s katerim se povezujete, znano tudi pod kratico SSID. Tega ne spreminjajte, če niste spremenili imena brezžičnega omrežja (na primer s spremembo nastavitev svojega brezžičnega usmerjevalnika ali osnovne postaje).

Uporabite to za določanje, če se povezujete v omrežje Infrastruktura (ko se računalniki brezžično povezujejo v osrednjo osnovno enoto ali usmerjevalnik) ali omrežje Ad-hoc (ko ni osrednje enote in so računalniki v omrežju povezani en z drugim). Večina omrežij je infrastrukturnih; kljub temu mogoče želite sami nastaviti lastno omrežje ad-hoc.

V primeru da izberete Ad-hoc, boste videli dve drugi možnosti, Pas in Kanal. Ti možnosti določita v katerem frekvenčnem pasu bo ad-hoc brezžično omrežje delovalo. Nekateri računalniki lahko delujejo le na nekaterih pasovih (na primer le A ali le B), zato boste morda želeli izbrati pas, ki ga lahko uporabijo vsi računalniki na ad-hoc omrežju. Na zaposlenih mestih je morda na istem kanalu na voljo več omrežij. To lahko vašo povezavo upočasni, zato lahko spremenite tudi kanal, ki ga uporabljate.

To je Osnovno določilo zbirke storitev. SSID (glejte zgoraj) je ime omrežja, ki naj bi ga brali ljudje. BSSID je ime, ki ga razume računalnik (to je niz črk in števil, ki je za določeno brezžično omrežje edinstven). Če je omrežje skrito, ne bo imelo SSID, vendar bo imelo BSSID.

Naslov MAC je koda, ki določi kos omrežne strojne opreme (na primer brezžično kartico, omrežno kartico Eternet ali usmerjevalnik). Vsaka naprava, ki jo povežete z omrežjem, ima edinstven naslov MAC, ki ji je bil dodeljen v tovarni.

To možnost lahko uporabite za spremembo naslova MAC svoje omrežne kartice.

Vaša omrežna strojna oprema (brezžična kartica) se lahko pretvarja, da ima drugačen naslov MAC. To je uporabno, če imate napravo ali storitev, ki se bo sporazumevala le z določenimi naslovi MAC (na primer širokopasovni kabelski modem). V primeru da naslov MAC vnesete v polje kloniran naslov MAC, bo naprava/storitev mislila, da ima vaš računalnik kloniran naslov MAC in ne pravi naslov MAC.

Ta nastavitev spremeni Največjo enoto prenosa, ki je največji kos podatkov, ki ga je mogoče poslati preko omrežja. Ko so datoteke poslane preko omrežja, so podatki razdeljeni v majhne koščke (znane pod imenom paketi). Optimalni MTU za vaše omrežje je odvisen od tega kako verjetno je, da se bodo paketi izgubili (zaradi šuma v povezavi) in kako hitra je povezava. Ponavadi vam te nastavitve ni treba spreminjati.

To določi katero vrsto šifriranja uporablja vaše brezžično omrežje. Šifrirana omrežja pomagajo pri zaščiti vaše brezžične povezave pred prestrezanjem, zato drugi ljudje ne morejo "prisluškovati" in videti katera spletišča obiskujete in tako naprej.

Nekatere vrste šifriranja so močnejše kot druge, vendar jih morda starejša oprema brezžičnega omrežja ne podpira. Običajno boste morali za povezavo vnesti geslo. Bolj izpopolnjene vrste varnosti morda zahtevajo tudi uporabniško ime in digitalno potrdilo. Za več podrobnosti o priljubljenih vrstah brezžičnega šifriranja si oglejte Kaj WEP in WPA pomenita?.

Dobite podatke kot sta naslov IP in strežnik DNS od strežnika DHCP. Strežnik DHCP je računalnik (ali druga naprava kot je usmernik), ki je povezan na omrežje in se odloči katere omrežne nastavitve naj ima računalnik. Ko se prvič povežete na omrežje, vam bodo pravilne nastavitve samodejno dodeljene. Večina omrežij uporablja DHCP.

V primeru da izberete to nastavitev, bo vaš računalnik svoj naslov IP dobil od strežnika DHCP, vendar boste morali druge podrobnosti določiti ročno (kot je strežnik DNS, ki ga želite uporabiti).

Izberite to možnost, če želite sami določiti vse nastavitve omrežja, vključno z naslovom IP.

Poveži krajevno je način povezave računalnikov na omrežju brez zahteve po strežniku DHCP ali ročnemu določevanju naslovov IP in drugih podatkov. V primeru da se povežete z omrežjem Poveži krajevno, se bodo računalniki na omrežju med sabo odločili katere naslove IP bodo uporabili in tako naprej. To je uporabno, če želite nekaj računalnikov začasno povezati, da se lahko sporazumevajo med sabo.

Ta možnost bo onemogočila omrežno povezavo in vam preprečila povezovanje z njo. IPv4 in IPv6 se obravnavata kot ločeni povezavi, čeprav veljata za isto omrežno kartico. V primeru da imate eno omogočeno, boste morda želeli drugo onemogočiti.