Intervju z Robertom Hrovatom o prehodu WinXP > Ubuntu
Na ubuntu.si forumu, IRC-u in drugod smo pogosto priča razpravam in ugibanjem o smotrnosti prehoda na odprtokodno programsko opremo. Predvsem se dvomi pojavljajo glede stroškov in tehničnih težav pri prehodu. V tujini se je v več primerih migracija na odprtokodne sisteme izkazala, v nekaterih pa ne. Na Ubuntu.si nas je zanimal vidik nekoga, ki je migracijo na odprtokodni sistem izvedel pri nas. Zato smo naredili intervju z Robertom Hrovatom, vodjo IT oddelka v medijski hiši, ki je bil odgovoren za migracijo z Windows XP na Ubuntu 10.04 LTS. V spodnjem intervjuju si lahko preberete več o njegovih izkušnjah.
Ubuntu.si: Pozdravljeni! Povejte nam nekaj o sebi in o podjetju, kjer ste zaposleni.
Robert Hrovat: Sem vodja IT oddelka v medijski hiši, katere glavni produkti so pisanje novic, obdelovanje fotografij in avdio posnetkov ter spremljanje ostalih, predvsem tujih medijev.
Ubuntu.si: Kdaj ste se prvič spoznali z Linuxom in kakšne so bile vaše izkušnje?
Robert Hrovat: Z Linuxom sem se prvič srečal leta 1993. V računalniški učilnici na fakulteti smo namreč poleg VAX/VMS terminalov imeli še en računalnik, na katerem smo preizkušali prve različice Linuxa, takrat še brez grafičnega vmesnika. Glede na videno mi je bil VMS še vedno bolj pri srcu, vendar se je Linux razvijal tako hitro, da je kmalu postal glavi predmet debat. Vseeno sem za svoje potrebe raje vztrajal na OS/2 z Windows 3.1 dokler je to še delovalo skupaj, potem pa prešel na Windows 95. Šele leta 1997 sem se prvič resno lotil preučevanja Linuxa. Iz tujine sem si naročil CD z distribucijama RedHat in FreeBSD, prebral ogromno dokumentacije, ki sem jo našel s pomočjo takratne Altaviste in se lotil postavljanja strežnika. FreeBSD je bil kar nekoliko preveč okoren, zato sem raje nadaljeval z distribucijo RedHat. Prve izkušnje so bile fantastične. Imel sem že delujoč strežnik z OS/2, v službi pa smo imeli še Sun Solaris strežnike. Ravno zaradi poznavanja Solarisa, mi je bil Linux dovolj blizu, da je kmalu zamenjal OS/2.
Na vseh svojih računalnikih sem dokončno prešel na Linux pred sedmimi leti. Najprej sem uporabljal t.i. dual boot, vendar je bilo skakanje iz enega v drug sistem tako moteče in časovno potratno, da sem raje na list papirja zapisal kaj nujno potrebujem, kaj malo manj in česar sploh ne, ter se spravil na forume v upanju, da bom našel primerna nadomestila in rešitve. Šele ko sem imel pokrito vse, sem lahko mirno izbrisal okolje Windows. Isto sem nato ponovil še v službi. Za resen izziv uporabe okolja Linux pri neveščih uporabnikih pa sem uporabil kar mamo, ki se v okolju Windows nikoli ni prav dobro znašla, medtem ko se v Linuxu počuti občutno bolj domače. Kmalu so sledile še namestitve pri prijateljih, zlasti tistih, ki so imeli slabše računalnike, niso igrali grafično zahtevnih iger in niso imeli namena investirati v nov računalnik. Vsi so še danes zvesti uporabniki Linuxa in sploh ne razmišljajo, da bi šli nazaj na okolje Windows.
Ubuntu.si: Katere operacijske sisteme / programe ste v podjetju uporabljali pred prehodom in kaj je bil povod za prehod na Ubuntu?
Robert Hrovat: V podjetje sem prišel konec leta 1992, ko je le to imelo 5 računalnikov z MS DOS 4, za pisanje pa so uporabljali Word za DOS 5, nepogrešljiv je bil tudi Norton Commander. Komunikacija med računalniki pa je potekala z disketami. Kmalu je sledilo omreženje teh računalnikov. Z Windows 3.11 smo naredili kar velik preskok, saj je imel DOS veliko težav, ko mu je, zaradi mrežnih gonilnikov, neprestano primanjkovalo razpoložljivega pomnilnika. Kasneje so sledili Windows 95, 2000 in nazadnje XP. Čeprav nismo zelo veliko podjetje in imamo samo 70 računalnikov in 30 prenosnikov, pa licence predstavljajo znaten strošek. Poleg tega pa je bilo prisotno še dejstvo, da so skoraj vsi programi, ki jih že leta uporabljamo v okolju Windows, prav tako prisotni v okolju Linux, kar za uporabnike ne bi predstavljalo nekega velikega privajanja.
Ubuntu.si: Opišite kako je potekal prehod in njegove faze.
Robert Hrovat: Leta 2002 smo najprej zamenjali MS Office z OpenOffice-om, dodali Firefox in takratni komercialni poštni odjemalec Calypso zamenjali s Thunderbirdom. V preostalih letih smo vzdrževali to stanje in zgolj posodabljali različice. Uporabniki so se privadili na spremembe, mi pa smo imeli manj dela z vzdrževanjem in izdelavo uporabniških profilov. Ko je padla odločitev za prehod na Linux, smo najprej izvedli nekakšno mini kampanjo, na kateri smo predstavili, kako bo prehod potekal in kakšne spremembe nas čakajo. Nekateri uporabniki, ki so se že srečali z Linuxom, so bili navdušeni in so to navdušenje uspešno širili med ostale zaposlene.
Sledil je dober mesec skrbnega načrtovanja od samodejne namestitve in izdelave uporabniških profilov pa do strežniško podprte migracije dokumentov ter profilov Firefox in Thunderbird. Ko je bilo to nared, smo poiskali nekaj prostovoljcev, jim na računalnike naložili Ubuntu, in kakšen mesec sprejemali povratne informacije, na podlagi katerih smo kakšno stvar prilagodili, zamenjali, dodatno preizkusili. Moram priznati, da je bil tak način testiranja v praksi izredno koristen, saj je dal vpogled v stvari, ki jih računalničarji morda niti ne opazimo, ali pa so nam same po sebi logične. Kot na primer, da so pisave v okolju Linux drugačne od okolja Windows, da Linux drugače obravnava odložišče in podobno.
Ubuntu.si: Ali ste imeli kakšne težave z združljivostjo datotek in kako ste jih rešili?
Robert Hrovat: Niti ne, ker že od prej uporabljamo OpenOffice. Zaradi pošiljanja datotek iz hiše je privzeto shranjevanje nastavljeno na vrsti datotek DOC in XLS. Občasno sicer dobimo kakšen dokument, ki ga OpenOffice ne prikaže pravilno. Sem pa opazil, da marsikateri dokument boljše pokaže kar urejevalnik AbiWord, ki je na računalnikih naložen kot alternativni urejevalnik. Na splošno pa tovrstni dokumenti predstavljajo manjši delež, saj so glavne stvari shranjene v podatkovni zbirki, ki jo uporablja naša lastna aplikacija.
Ubuntu.si: Kako so na spremembo odzvali zaposleni in ali ste za njih organizirali kakšno izobraževanje ali delavnicoza delo z novim sistemom?
Robert Hrovat: Vsekakor so bili med zaposlenimi veliki skeptiki in tudi takšni, ki so glasno protestirali. Največkrat zato, ker jim ni bil všeč izgled ali pa niso znali zamenjati ozadja. Posebnega izobraževanja nismo imeli, učenje pa je potekalo tudi tako, da so si uporabniki pomagali med seboj. Nekdo je odkril kako zamenjati ozadje, drugi kako spremeniti temo, tretji kako narediti bližnjice itd. Najpogostejša vprašanja smo tudi zbrali in odgovore posredovali zaposlenim preko elektronske pošte.
Ubuntu.si: So se med prehodom ali po njem pojavili kakšni nenadni in nepričakovani stroški ali težave?
Robert Hrovat: Nepričakovani stroški ne, nepričakovane težave pa. Največ težav so predstavljali novejši računalniki, ki so bili preveč novi za jedro, ki je uporabljeno v distribuciji Ubuntu 10.04 LTS. V prvi skupini so bili računalniki, pri katerih ni delovala zvočna kartica, pri drugi pa ni bil viden trdi disk. Jedro, ki je delovalo z novejšimi zvočnimi karticami je bilo na voljo v testnem PPA skladišču, zelo kmalu pa se je pojavilo tudi jedro, ki je vsebovalo popravek za (ne)vidnost diskov. Nekaj težav smo imeli tudi s tiskanjem dokumentov PDF. To smo odpravili tako, da smo gonilnik Postscript zamenjali s PCL5e, pri tem pa nam je s koristnimi nasvetu pomagal kar proizvajalec tiskalnika, na katerega smo se obrnili pri iskanju rešitve.
Ubuntu.si: Na nekaterih računalnikih poganjate sistem Windows. Je to zaradi posebnih programov, ki zahtevajo Windows? Nameravate v prihodnje na te delovne postaje namestiti Linux?
Robert Hrovat: Nekaj računalnikov je namenjenih obdelavi fotografij in videa. Tukaj je potrebno priznati, da Linux platformi res manjka boljša alternativa Photoshopa. Kakšne malenkosti že opravimo z Gimpom, vendar za bolj profesionalne zadeve ta ne zadošča. Enako je z urejevalnikom videa.
Na drugi strani pa imamo še računalnike v računovodstvu. Bančni sistem in državni portali (DURS, Ajpes...) niso ravno prijazni odprti kodi oziroma alternativnim brskalnikom na sploh, zato na tem področju ni alternative. V primeru državnih portalov so se stvari v zadnjem času malenkost premaknile - nekatere dokumente smo lahko pred kratkim oddali z Linux-a, ker iz neznanih razlogov oddaja dokumentov iz Windows okolja ni bila mogoča - vendar dokler ne bodo vse tovrstne rešitve postale neodvisne od operacijskega sistema, ne pričakujem menjave.
Ravnanja državnih institucij na tem področju ne morem razumeti. Po eni strani si želijo in prizadevajo za večjo računalniško pismenost in večjo uporabo spletnih storitev, po drugi pa ne omogočajo ravno veliko izbire.
Predstavljajte si nezahtevnega uporabnika, ki dobi podarjen računalnik in ker si ne more privoščiti licenčnega operacijskega sistema, mu nekdo naloži Linux, ki popolnoma zadošča za vsakdanjo uporabo. Ta uporabnik nato izve, da lahko preko spletne strani davčne uprave določi kateri organizaciji bo namenil svojega pol odstotka pri dohodnini. In znajde se pred navodili, ki jih je skoraj nemogoče razumeti.
Ali pa samostojnega podjetnika, ki za pisanje dopisev in izdajo enostavnih računov res ne potrebuje okolja Windows in Office. Namesti si Linux z OpenOffice-om, morda še kakšnim enostavnim odprtokodnim računovodskim programom, nato pa ugotovi, da mora državi oddajati podatke za obračun davka in dohodkov pravnih oseb in obračun akontacije dohodnine od dohodka dejavnosti preko nekakšnih programov Silvester Pelias in Fineus, ki delujeta samo v okolju Windows. Izključno na okolju Windows prav tako deluje sistem spletnega bančništva.
Taki in podobni primeri so višek ignorance in kažejo samo na to, koliko posluha ima država za približevanje storitev vsem državljanom. Zakaj potem davkoplačevalski denar, ki plačuje razvijalce take programske opreme, ne plača državljanom tudi licenčne programske opreme s katero bodo lahko te storitve uporabljali?
Ubuntu.si: Kako bi celokupno ocenili migracijo in zakaj?
Robert Hrovat: Migracija je bila, po mojem mnenju, zelo uspešna. Celoten postopek samodejne namestitve in nastavitve s pomočjo lastnih lupinskih skript so stvari močno poenostavile in pohitrile. Namestitev ne potrebuje nobenega medija, saj se zažene kar preko mreže s pomočjo PXE zagona. Enako enostavno in hitro lahko opravimo sistemske spremembe in posodobitve programov, pri tem pa največkrat odjava uporabnika ali ponoven zagon računalnika nista potrebna.
Ubuntu.si: Ali ste zaradi prehoda na odprtokodne programe prihranili denar in kolikšnih prihrankov se nadejate v prihodnosti?
Robert Hrovat: Prihranek ni bil zanemarljiv. Če bi namesto prehoda na Linux obnovili vse Windows licence, bi nas to stalo dobrih 14.000 €. Če bi k temu dodali še licence za MS Office, bi k prejšnji številki dodali še skoraj 39.000 €. Skupaj torej 53.000 € za naslednje tri leta, oziroma dobrih 17.000 na leto. Morda se komu številke ne zdijo pretirano visoke, za nas pa to pomeni, da bi lahko vsako leto uporabe Linuxa, za enak letni znesek zamenjali kar polovico vseh računalnikov.
Ubuntu.si: Trenutno uporabljate Ubuntu 10.04.3 LTS. Kot veste, bo naslednji Ubuntu LTS vseboval Unity, trenutno namizno okolje gnome2 pa se poslavlja tudi v drugih distribucijah. Kakšni so vaši načrti za nadgradnjo in menjavo namiznega okolja?
Robert Hrovat: Unity je sicer zelo zanimiv izdelek, vendar precej nedodelan in trenutno ni primeren za resno uporabo. Če upoštevam, da neveščega uporabnika zmoti že drugačna ikona programa, potem v našem primeru Unity nima prihodnosti. Mislim, da nas čaka obdobje zanimivih novosti in sprememb in samo upam lahko, da bodo te dobro sprejete tudi s strani uporabnikov. V vsiljevanju nečesa čisto novega in nepreizkušenega brez možnosti povrnitve na klasični način ne vidim prav nobene prednosti. Trenutno se še nismo opredelili oziroma odločili kako in na kakšno okolje bomo izvedli nadgradnjo, ko bo do tega prišlo.
Ubuntu.si: Kaj bi sporočili podjetjem in drugim organizacijam, ki razmišljajo o prehodu na Linux?
Robert Hrovat: Predvsem, da je pretiran strah pred tovrstnimi spremembami odveč, prihranek pa lahko za marsikoga pomeni dobro izhodišče, da se loti prehoda. Res je, da za sistemi Linux ne stojijo velike korporacije in marsikdo se na tem področju počuti bosega, saj ne ve, na koga se lahko obrne, vendar za vsako večjo distribucijo stoji skupnost uporabnikov in razvijalcev, ki je preko spletnih forumov zelo dejavna in vedno pripravljena pomagati. In če je včasih veljalo, da so prevodi Linux distribucij in odprtokodnih programov slabi, to že dolgo ne velja več. Prav slovenski prevajalci so se izredno potrudili in so na ta način odprtokodne rešitve približali tudi uporabnikom, ki ne razumejo angleško.
Več ko bo uporabnikov odprtokodnih sistemov in programov, večja bo tudi podpora s strani proizvajalcev strojne in programske opreme.
Vsake toliko se pojavi kakšna novica o razmišljanju, nameri in celo raziskavah države o uvedbi odprtokodnih rešitev. Menim, da je skrajni čas da iz besed preidejo k dejanjem in pravim testnim študijam in tako pokažejo, da resno mislijo.
Za Ubuntu.si se je pogovarjal Andrej Žnidaršič
Ubuntu.si: Pozdravljeni! Povejte nam nekaj o sebi in o podjetju, kjer ste zaposleni.
Robert Hrovat: Sem vodja IT oddelka v medijski hiši, katere glavni produkti so pisanje novic, obdelovanje fotografij in avdio posnetkov ter spremljanje ostalih, predvsem tujih medijev.
Ubuntu.si: Kdaj ste se prvič spoznali z Linuxom in kakšne so bile vaše izkušnje?
Robert Hrovat: Z Linuxom sem se prvič srečal leta 1993. V računalniški učilnici na fakulteti smo namreč poleg VAX/VMS terminalov imeli še en računalnik, na katerem smo preizkušali prve različice Linuxa, takrat še brez grafičnega vmesnika. Glede na videno mi je bil VMS še vedno bolj pri srcu, vendar se je Linux razvijal tako hitro, da je kmalu postal glavi predmet debat. Vseeno sem za svoje potrebe raje vztrajal na OS/2 z Windows 3.1 dokler je to še delovalo skupaj, potem pa prešel na Windows 95. Šele leta 1997 sem se prvič resno lotil preučevanja Linuxa. Iz tujine sem si naročil CD z distribucijama RedHat in FreeBSD, prebral ogromno dokumentacije, ki sem jo našel s pomočjo takratne Altaviste in se lotil postavljanja strežnika. FreeBSD je bil kar nekoliko preveč okoren, zato sem raje nadaljeval z distribucijo RedHat. Prve izkušnje so bile fantastične. Imel sem že delujoč strežnik z OS/2, v službi pa smo imeli še Sun Solaris strežnike. Ravno zaradi poznavanja Solarisa, mi je bil Linux dovolj blizu, da je kmalu zamenjal OS/2.
Na vseh svojih računalnikih sem dokončno prešel na Linux pred sedmimi leti. Najprej sem uporabljal t.i. dual boot, vendar je bilo skakanje iz enega v drug sistem tako moteče in časovno potratno, da sem raje na list papirja zapisal kaj nujno potrebujem, kaj malo manj in česar sploh ne, ter se spravil na forume v upanju, da bom našel primerna nadomestila in rešitve. Šele ko sem imel pokrito vse, sem lahko mirno izbrisal okolje Windows. Isto sem nato ponovil še v službi. Za resen izziv uporabe okolja Linux pri neveščih uporabnikih pa sem uporabil kar mamo, ki se v okolju Windows nikoli ni prav dobro znašla, medtem ko se v Linuxu počuti občutno bolj domače. Kmalu so sledile še namestitve pri prijateljih, zlasti tistih, ki so imeli slabše računalnike, niso igrali grafično zahtevnih iger in niso imeli namena investirati v nov računalnik. Vsi so še danes zvesti uporabniki Linuxa in sploh ne razmišljajo, da bi šli nazaj na okolje Windows.
Ubuntu.si: Katere operacijske sisteme / programe ste v podjetju uporabljali pred prehodom in kaj je bil povod za prehod na Ubuntu?
Robert Hrovat: V podjetje sem prišel konec leta 1992, ko je le to imelo 5 računalnikov z MS DOS 4, za pisanje pa so uporabljali Word za DOS 5, nepogrešljiv je bil tudi Norton Commander. Komunikacija med računalniki pa je potekala z disketami. Kmalu je sledilo omreženje teh računalnikov. Z Windows 3.11 smo naredili kar velik preskok, saj je imel DOS veliko težav, ko mu je, zaradi mrežnih gonilnikov, neprestano primanjkovalo razpoložljivega pomnilnika. Kasneje so sledili Windows 95, 2000 in nazadnje XP. Čeprav nismo zelo veliko podjetje in imamo samo 70 računalnikov in 30 prenosnikov, pa licence predstavljajo znaten strošek. Poleg tega pa je bilo prisotno še dejstvo, da so skoraj vsi programi, ki jih že leta uporabljamo v okolju Windows, prav tako prisotni v okolju Linux, kar za uporabnike ne bi predstavljalo nekega velikega privajanja.
Ubuntu.si: Opišite kako je potekal prehod in njegove faze.
Robert Hrovat: Leta 2002 smo najprej zamenjali MS Office z OpenOffice-om, dodali Firefox in takratni komercialni poštni odjemalec Calypso zamenjali s Thunderbirdom. V preostalih letih smo vzdrževali to stanje in zgolj posodabljali različice. Uporabniki so se privadili na spremembe, mi pa smo imeli manj dela z vzdrževanjem in izdelavo uporabniških profilov. Ko je padla odločitev za prehod na Linux, smo najprej izvedli nekakšno mini kampanjo, na kateri smo predstavili, kako bo prehod potekal in kakšne spremembe nas čakajo. Nekateri uporabniki, ki so se že srečali z Linuxom, so bili navdušeni in so to navdušenje uspešno širili med ostale zaposlene.
Sledil je dober mesec skrbnega načrtovanja od samodejne namestitve in izdelave uporabniških profilov pa do strežniško podprte migracije dokumentov ter profilov Firefox in Thunderbird. Ko je bilo to nared, smo poiskali nekaj prostovoljcev, jim na računalnike naložili Ubuntu, in kakšen mesec sprejemali povratne informacije, na podlagi katerih smo kakšno stvar prilagodili, zamenjali, dodatno preizkusili. Moram priznati, da je bil tak način testiranja v praksi izredno koristen, saj je dal vpogled v stvari, ki jih računalničarji morda niti ne opazimo, ali pa so nam same po sebi logične. Kot na primer, da so pisave v okolju Linux drugačne od okolja Windows, da Linux drugače obravnava odložišče in podobno.
Ubuntu.si: Ali ste imeli kakšne težave z združljivostjo datotek in kako ste jih rešili?
Robert Hrovat: Niti ne, ker že od prej uporabljamo OpenOffice. Zaradi pošiljanja datotek iz hiše je privzeto shranjevanje nastavljeno na vrsti datotek DOC in XLS. Občasno sicer dobimo kakšen dokument, ki ga OpenOffice ne prikaže pravilno. Sem pa opazil, da marsikateri dokument boljše pokaže kar urejevalnik AbiWord, ki je na računalnikih naložen kot alternativni urejevalnik. Na splošno pa tovrstni dokumenti predstavljajo manjši delež, saj so glavne stvari shranjene v podatkovni zbirki, ki jo uporablja naša lastna aplikacija.
Ubuntu.si: Kako so na spremembo odzvali zaposleni in ali ste za njih organizirali kakšno izobraževanje ali delavnicoza delo z novim sistemom?
Robert Hrovat: Vsekakor so bili med zaposlenimi veliki skeptiki in tudi takšni, ki so glasno protestirali. Največkrat zato, ker jim ni bil všeč izgled ali pa niso znali zamenjati ozadja. Posebnega izobraževanja nismo imeli, učenje pa je potekalo tudi tako, da so si uporabniki pomagali med seboj. Nekdo je odkril kako zamenjati ozadje, drugi kako spremeniti temo, tretji kako narediti bližnjice itd. Najpogostejša vprašanja smo tudi zbrali in odgovore posredovali zaposlenim preko elektronske pošte.
Ubuntu.si: So se med prehodom ali po njem pojavili kakšni nenadni in nepričakovani stroški ali težave?
Robert Hrovat: Nepričakovani stroški ne, nepričakovane težave pa. Največ težav so predstavljali novejši računalniki, ki so bili preveč novi za jedro, ki je uporabljeno v distribuciji Ubuntu 10.04 LTS. V prvi skupini so bili računalniki, pri katerih ni delovala zvočna kartica, pri drugi pa ni bil viden trdi disk. Jedro, ki je delovalo z novejšimi zvočnimi karticami je bilo na voljo v testnem PPA skladišču, zelo kmalu pa se je pojavilo tudi jedro, ki je vsebovalo popravek za (ne)vidnost diskov. Nekaj težav smo imeli tudi s tiskanjem dokumentov PDF. To smo odpravili tako, da smo gonilnik Postscript zamenjali s PCL5e, pri tem pa nam je s koristnimi nasvetu pomagal kar proizvajalec tiskalnika, na katerega smo se obrnili pri iskanju rešitve.
Ubuntu.si: Na nekaterih računalnikih poganjate sistem Windows. Je to zaradi posebnih programov, ki zahtevajo Windows? Nameravate v prihodnje na te delovne postaje namestiti Linux?
Robert Hrovat: Nekaj računalnikov je namenjenih obdelavi fotografij in videa. Tukaj je potrebno priznati, da Linux platformi res manjka boljša alternativa Photoshopa. Kakšne malenkosti že opravimo z Gimpom, vendar za bolj profesionalne zadeve ta ne zadošča. Enako je z urejevalnikom videa.
Na drugi strani pa imamo še računalnike v računovodstvu. Bančni sistem in državni portali (DURS, Ajpes...) niso ravno prijazni odprti kodi oziroma alternativnim brskalnikom na sploh, zato na tem področju ni alternative. V primeru državnih portalov so se stvari v zadnjem času malenkost premaknile - nekatere dokumente smo lahko pred kratkim oddali z Linux-a, ker iz neznanih razlogov oddaja dokumentov iz Windows okolja ni bila mogoča - vendar dokler ne bodo vse tovrstne rešitve postale neodvisne od operacijskega sistema, ne pričakujem menjave.
Ravnanja državnih institucij na tem področju ne morem razumeti. Po eni strani si želijo in prizadevajo za večjo računalniško pismenost in večjo uporabo spletnih storitev, po drugi pa ne omogočajo ravno veliko izbire.
Predstavljajte si nezahtevnega uporabnika, ki dobi podarjen računalnik in ker si ne more privoščiti licenčnega operacijskega sistema, mu nekdo naloži Linux, ki popolnoma zadošča za vsakdanjo uporabo. Ta uporabnik nato izve, da lahko preko spletne strani davčne uprave določi kateri organizaciji bo namenil svojega pol odstotka pri dohodnini. In znajde se pred navodili, ki jih je skoraj nemogoče razumeti.
Ali pa samostojnega podjetnika, ki za pisanje dopisev in izdajo enostavnih računov res ne potrebuje okolja Windows in Office. Namesti si Linux z OpenOffice-om, morda še kakšnim enostavnim odprtokodnim računovodskim programom, nato pa ugotovi, da mora državi oddajati podatke za obračun davka in dohodkov pravnih oseb in obračun akontacije dohodnine od dohodka dejavnosti preko nekakšnih programov Silvester Pelias in Fineus, ki delujeta samo v okolju Windows. Izključno na okolju Windows prav tako deluje sistem spletnega bančništva.
Taki in podobni primeri so višek ignorance in kažejo samo na to, koliko posluha ima država za približevanje storitev vsem državljanom. Zakaj potem davkoplačevalski denar, ki plačuje razvijalce take programske opreme, ne plača državljanom tudi licenčne programske opreme s katero bodo lahko te storitve uporabljali?
Ubuntu.si: Kako bi celokupno ocenili migracijo in zakaj?
Robert Hrovat: Migracija je bila, po mojem mnenju, zelo uspešna. Celoten postopek samodejne namestitve in nastavitve s pomočjo lastnih lupinskih skript so stvari močno poenostavile in pohitrile. Namestitev ne potrebuje nobenega medija, saj se zažene kar preko mreže s pomočjo PXE zagona. Enako enostavno in hitro lahko opravimo sistemske spremembe in posodobitve programov, pri tem pa največkrat odjava uporabnika ali ponoven zagon računalnika nista potrebna.
Ubuntu.si: Ali ste zaradi prehoda na odprtokodne programe prihranili denar in kolikšnih prihrankov se nadejate v prihodnosti?
Robert Hrovat: Prihranek ni bil zanemarljiv. Če bi namesto prehoda na Linux obnovili vse Windows licence, bi nas to stalo dobrih 14.000 €. Če bi k temu dodali še licence za MS Office, bi k prejšnji številki dodali še skoraj 39.000 €. Skupaj torej 53.000 € za naslednje tri leta, oziroma dobrih 17.000 na leto. Morda se komu številke ne zdijo pretirano visoke, za nas pa to pomeni, da bi lahko vsako leto uporabe Linuxa, za enak letni znesek zamenjali kar polovico vseh računalnikov.
Ubuntu.si: Trenutno uporabljate Ubuntu 10.04.3 LTS. Kot veste, bo naslednji Ubuntu LTS vseboval Unity, trenutno namizno okolje gnome2 pa se poslavlja tudi v drugih distribucijah. Kakšni so vaši načrti za nadgradnjo in menjavo namiznega okolja?
Robert Hrovat: Unity je sicer zelo zanimiv izdelek, vendar precej nedodelan in trenutno ni primeren za resno uporabo. Če upoštevam, da neveščega uporabnika zmoti že drugačna ikona programa, potem v našem primeru Unity nima prihodnosti. Mislim, da nas čaka obdobje zanimivih novosti in sprememb in samo upam lahko, da bodo te dobro sprejete tudi s strani uporabnikov. V vsiljevanju nečesa čisto novega in nepreizkušenega brez možnosti povrnitve na klasični način ne vidim prav nobene prednosti. Trenutno se še nismo opredelili oziroma odločili kako in na kakšno okolje bomo izvedli nadgradnjo, ko bo do tega prišlo.
Ubuntu.si: Kaj bi sporočili podjetjem in drugim organizacijam, ki razmišljajo o prehodu na Linux?
Robert Hrovat: Predvsem, da je pretiran strah pred tovrstnimi spremembami odveč, prihranek pa lahko za marsikoga pomeni dobro izhodišče, da se loti prehoda. Res je, da za sistemi Linux ne stojijo velike korporacije in marsikdo se na tem področju počuti bosega, saj ne ve, na koga se lahko obrne, vendar za vsako večjo distribucijo stoji skupnost uporabnikov in razvijalcev, ki je preko spletnih forumov zelo dejavna in vedno pripravljena pomagati. In če je včasih veljalo, da so prevodi Linux distribucij in odprtokodnih programov slabi, to že dolgo ne velja več. Prav slovenski prevajalci so se izredno potrudili in so na ta način odprtokodne rešitve približali tudi uporabnikom, ki ne razumejo angleško.
Več ko bo uporabnikov odprtokodnih sistemov in programov, večja bo tudi podpora s strani proizvajalcev strojne in programske opreme.
Vsake toliko se pojavi kakšna novica o razmišljanju, nameri in celo raziskavah države o uvedbi odprtokodnih rešitev. Menim, da je skrajni čas da iz besed preidejo k dejanjem in pravim testnim študijam in tako pokažejo, da resno mislijo.
Za Ubuntu.si se je pogovarjal Andrej Žnidaršič
Komentarji