V šolah je marsikje nameščen Linux - to niti ni tak problem. Problem je po moje predvsem v tem, ker nobeno podjetje ne stoji za Linuxom, ki bi gnalo aktivno politiko izobraževanja. MS lahko bolj aktivno promovira in podpira Windows kot pa katerokoli podjetje v Sloveniji katerikoli Linux. Profesor pride za računalnik, da bi opravil neko delo, ne pa da se mora ravnokar na novo vse učit - čeprav se ravno to dogaja pri vsakem novem programu, ki ga MS spusti v obtok (npr. Office 2007 je lep tak primer).
Večina računalniških firm in še bolj samooklicanih računalničarjev itak pozna bolj Windows kot Linux in vprašanje, če ima katera šola čas in denar za preizobraževanje na drugo okolje. Treba je gledat na celoten "IKT-ekosistem" v katerem se nahaja šola/podjetje/organizacija - za posameznika, ki ima motivacijo migracija ni takšen problem kot za skupino ljudi, ki jim je lahko računalnik "le" orodje (ki bolj slabo dela, a tega niti ne opazijo).
še mojih par misli in pogledov na micy-ine in khan-ove zapise
nisem noben programer, ampak navaden ubuntu uporabnik, ki mu ta OS zadovolji vse IT potrebe.
V glavnem glede khan-ove konstruktivne kritike: prvo kar je potrebno razlikovati je GNU/linux in ostala OK programska oprema: v Ubuntu je vključena tudi različna odprtokodna programska oprema, ki jo Ubuntu ne razvija in zato ne more spreminjati njihovega delovanja. Ne sme se enačiti linux in odprta programska oprema. Linux je OK sistem, npr ThunderBird pa je OK programska oprema, ki jo razvija Mozilla. Ko govorimo o skupnosti moramo govoriti o OK skupnosti in linux skupnosti, kjer linux skupnost predstavlja del OK skupnosti. Verjetno tudi niste klicali na MS podporo ker vam ni deloval npr CoD ali pa Photoshop?
druga zadeva - enostavnost: glej, zame se zdi Ubuntu enostaven za uporabo, kot tudi za mojega očeta itd. Ko pa govorimo o namestitvi sistema je pa druga zgodba. Zakaj bi morala biti namestitev idiot proof (kar tudi je, klik next, next next do onemoglosti), če nekdo ne zna namestiti sistema. Če ga ne znaš, plačaš za storitev, tako kot plačaš keramičarju da ti položi ploščice. Če je OS zastonj za uporabo, še ne pomeni da je podpora zanj zastonj. To je tako, kot da bi dobil nekje zastonj ploščice in bi potem zahteval, da ti ji zastonj še položijo. Ne gre, a ne? Zakaj ne bi plačevali tudi za storitve namestitve sistema, če ga sami ne znamo namestiti?
tretja zadeva - nekompatibilna zadeva Veliko je opreme, ki ne deluje pod Linux-om, vsi vemo, da za to v veliki meri ni kriv sam linux ampak proizvajalci strojne opreme. Je pa dosti zadev, ki pod linux-om delujejo in včasih je potrebno narediti kompromis in mogoče vzeti drugo ali dražjo zadevo, da se izognemo nekompatibilnosti. To je tako kot bi si kupili dirkalni avto in se potem vozili z njim po brezpotjih. Ne gre. Tako kot premislite kakšen avto si boste kupili in kje se boste vozili, tako je potrebno malce preveriti kompatibilnost strojne opreme. To seveda govorim za nakup nove opreme, pri stari opremi je pa velik faktor tudi sreča, če najdeš šoferje in navodila za namestitev
Pa ne me narobe razumeti. Le moj subjektivni pogled na zadeve.
1. Potem se pretvori linux skupnost v OK skupnost, ker to sem imel v mislih.
2. Glede enostavnosti. Če je tako, potem pa odpravimo grafični vmesnik in vse prenesimo na konzolo. Tako bodo programerji dobili več denarja, ker jih bodo ljudje non-stop potrebovali.... Tako ne bo šlo, a ne... in to zato, ker je konkurenca tako naredila, da je vse bolj poenostavljeno. Macintosh in Windows sta konkurenca oz. najbolj uporabljena OS pred Linuxom (njegovimi distribucijami) in sta v mnogih pogledih enostavna za uporabo (Mac malo bolj kor Windows). V to smer je šel tudi Linux (kdor ga je uporabljal pred leti bo to potrdil). Poleg tega gre razvoj software-a v to smer, da se ponudi fizičnim osebam program v uporabo zastonj, se pa zaračuna podjetjem oz. profitnim organizacijam in sicer: - storitev namestitve in vzdrževanja programa - sam program - ali pa oboje skupaj
To pomeni, da se razlikuje med osebno uporabo računalnika in poslovno uporabo. Poslovna je ponavadi tista, kjer se ji zaračuna uporaba programa in/ali namestitev in vzdrževanje, ker gre za profitne dejavnosti.
Ravno tako je z CC (Creatice Commons) licenco, kjer se lahko nastavi licenco za prosto uporabo avtorskega dela, za profitne pa se prepove in dovoli le z ustreznim nadomestilom.
Enostavnost (ampak to je treba točno definirati kaj s tem mislimo) je smer proti kateri gre programska oprema predvsem za domačo uporabo.
Ko govorim o enostavnosti, potem mislim na nepotrebno uporabo konzole in/ali kakšno bolj komplicirano metodo. Torej tisto, kar je možno v tem pogledu bolj poenostaviti.
Tisti, ki uporabljajo konzolo zelo težko razumejo tiste, ki se na njo ne spoznajo (to vem, ker sem tudi sam bil takšen v preteklosti) in to dela prepad med enimi in drugimi. Predvsem je problem tam, kjer se da opraviti neko opravilo na bolj enostaven način, a konzolaši tega ne uporabljajo in strašijo novince z uporabo konzole, kljub preprostejši možnosti.
Prepričan sem, da je to tisti problem (poleg pomanjkanja gonilnikov in posledično pomanjkanja prenosa programske opreme na linux), ki zaustavlja domače uporabnike pred prehodom na linux.
3. Problem pri nezadostnosti gonilnikov za linux vodi v posledično pomanjkanje prehoda programov v okolje linux in tu predvsem mislim na igre (ko govorimo o gonilnikih za grafične kartice in dobro vemo kakšen problem je to pri linuxu). Problem pri pomanjkanju gonilnikov za linux pa je tudi premajhno število uporabnikov tega OS, saj ni dovolj močnega pritiska na izdelovalce rač. opreme. Vse je med sabo povezano in druga točka ima precej vpliva na število uporabnikov linuxa.
In to je bil moj namen in bistvo kritike - odnos poznavalcev do nepoznavalcev. Odnos programerskih tipov do laičnih tipov ljudi pri uporabi OS in programske opreme pri Linuxu.
To je tudi tisto, kar lahko spremenimo, ker je vzrok tega stanja samo v nas in ne nekje zunaj nas. Zato je to prvo kar moramo spremeniti in posledično (ker je vse med sabo povezano) bo prišlo do sprememb pri ostalih povezanih problemov (gonilniki strojne opreme in prehod sotware-a na druge OS platforme).
P.S. Ali ni dodajanje smeškotov in uporabo BBCode bolj enostavno kot v forumu pred spremembo? Ja, je. In to je moj point. Zakaj bi npr. iskal znake za :rolleyes: ":rolleyes:", če pa lahko preprosto kliknem na ikono smeškota in besedilo samo vstavi? Ker po pravici povedano nisem vedel, da je za tega smeškota bilo treba vpisati ":rolleyes:". Saj zato nihče ni čisto nič bolj neumen, le lažje se posveti pisanju komentarja, saj mu ni treba iskati kode za npr. :cool:
1. glej linux skupnost ni in nikoli ne bo OK skupnost, ampak je le del OK skupnosti, ker OK programi delajo na skoraj vseh OS platformah (win, linux, unix...), linux pa je operacijski sistem. A vidiš razliko?
2. Ti pišeš o eni stvari, govoriš pa o drugi. Odprta koda (definicija) ni enako kot free software.
Enostavnost? Dodaj odstrani programe-> Odkljukaš kar želiš -> Potrdi -> Konec Kje je tu potrebna konzola? In kje v Win okolju se ti program sam posodablja, razen par izjem (AV...)?
3. se pravi, da ti boš šel do izdelovalca npr tiskalnika ki ni podprt v linux okolju, mu postavil na senco pištolo in od njega zahteval da napiše gonilnike? Tisti ki želijo zaslužiti že izdajo gonilnike za druge platforme, ostali pač ne, še zmeraj ti ostane pištola.
roblem pri nezadostnosti gonilnikov za linux vodi v posledično pomanjkanje prehoda programov v okolje linux in tu predvsem mislim na igre (ko govorimo o gonilnikih za grafične kartice in dobro vemo kakšen problem je to pri linuxu).
Ti se hecaš a ne? Če ne veš na MS platformah se uporablja DirectX (to je MS pogruntavščina) v Linux okolju pa se uporablja OpenGL in če imaš srečo lahko preko različnih posegov igraš igre z DirectX, medtem ko igre z OpenGL delujejo brez problemov (primer so igre založnika ID)
Kar lahko spremenimo je, da so tisti ki želijo uporabljati Linux pripravljeni na miselni preskok, ker Linux ni Windows in ti uporabniki želijo iste zadeve, ko so bile v Winsih. Linux je takšen kot je in stremi k temu da bi bil boljši, ampak še enkrat ponavljan Linux ni Windows!!
1. Sej sem napisal, da v mojem predprejšnjem prispevku zamenjaj "linux skupnost" z "OK skupnost", ker sem to imel v mislih. Kar pomeni, da sem upošteval tvojo pripombo glede tega... To itak ni bistvo moje kritike in je popolnoma nepomembno.
2.Nič ne mešam in vem, da Odprta koda ne pomeni zastonj programa. Moja poanta sploh ni v tem ali je kaj zastonj ali ne, moja poanta je bilo odgovoriti na tvoj komentar pod 2. točko (glede enostavnosti), kjer si namigoval, naj program ostane 'zakompliciran', da bodo imeli programerji kaj zaslužka (torej naj povprečni uporabnik plača za namestitev OS in ostalo), pa sem ti odgovoril, da bo to težko in nesmiselno, saj je mnogo plačljivih programov in OS precej enostavnih in nihče ne misli uporabljati OS (tudi, če je zastonj), če je zakompliciran za vsakodnevno uporabo. To ne bo šlo. Ta koncept naredim OS zakompliciranega, da bom imel več dela in zaslužka s ponudbo podpore ne bo obrodil sadov. Zato pa Ubuntu gre v to smer - enostavnost za uporabo, (čeprav je za končnega uporabnika zastonj), saj želi pridobiti uporabnike, ne pa jih izgubiti.
Saj Canonical, ki bdi nad Ubuntujem ne more kar delati zastonj, od nekje morajo imeti dobiček in to je ponudba profesionalne podpore predvsem podjetjem, ampak tudi uporabnikom, ki bi prešli na Ubuntu. Da pa Canonical doseže večjo uporabo Ubuntuja (posledično se mu poveča dobiček zaradi povečanega povpraševanja podpore) pa mora imeti dober marketing. In kaj je boljši marketing, kot množica ljudi, ki razmišlja, govori in uporablja Ubuntu. Da pa Canonical to doseže, so se domislili ponuditi zastonj OS širši množici ljudi. Torej jim je v interesu približati OS množicam, ker je to del marketinga in posledično ga narediti bolj enostavnega za uporabo. Poleg tega pa množična uporaba Ubuntuja prinaša mnoge koristi razvijalcem, saj pridobivajo koristne podatke o uporabi OS (hrošči, potrebe, želje itd...), da ga izboljšajo, saj jim je to v interes. Tako, da gre za win-win situacijo. Canonical ima dober in globalni marketing, fizični uporabnik (in tudi podjetje) pa zastonj OS, ki je enostaven za uporabo. Podpora pa je itak vedno aktualna, saj si neko podjetje ne more privoščiti npr. izgube podatkov, manjšo produktivnost zaradi neznanja uporabnikov o uporabi programa itd... in zato investira v informatiko, torej ponudbo podpore ali usposabljanje kadra.
Enostavnost? Dodaj odstrani programe-> Odkljukaš kar želiš -> Potrdi -> Konec Kje je tu potrebna konzola? In kje v Win okolju se ti program sam posodablja, razen par izjem (AV...)?
Saj o tem govorim: zakaj strašit novega uporabnika s konzolo, ko pa je možno bolj enostavno? Zakaj npr. ne naredit povezavo z internetom enostavno in ne na način, da moraš nekaj vpisovati v konzolo in se učiti ukazov samo zaradi tega, ker želiš vzpostaviti internetno povezavo? Kot tu npr: http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3531/
3. Nobena pištola ni potrebna, ampak t.i. 'kritična masa', 'javno mnenje', 'javni pritisk', 'pritisk množice'. Če se ne zavedaš prisotnosti in moči 'javnega mnenja', potem boš to kmalu ugotovil, ker ta pritisk postaja vse močnejši na vseh področjih življenja (politika, varovanje okolja, ekonomija itd..). Moč množice ni za podcenjevat. Ta moč je precej počasna in jo je težje organizirat, ampak ko pride do enotnega mnenja, potem je ta moč silna. Ta primerjava je dobra: velika težka bojna ladja se počasi obrača, ampak, ko se enkrat obrne, potem se jo je treba bati.
Pusti zdaj openGL in directx, ker večji problem je v slabih gonilnikih za grafične kartice. To je bila moja poanta.
Kar lahko spremenimo je, da so tisti ki želijo uporabljati Linux pripravljeni na miselni preskok, ker Linux ni Windows in ti uporabniki želijo iste zadeve, ko so bile v Winsih. Linux je takšen kot je in stremi k temu da bi bil boljši, ampak še enkrat ponavljan Linux ni Windows!!
Ja, se strinjam do neke mere. Miselni preskok pa se bo med ostalim tudi zgodil, ko bo OS dovolj enostaven za povprečnega uporabnika (saj je že, a še ni povsem tu). Če pa je windows enostaven, to še ne pomeni, da je koncept enostavnosti=windows. Enostavnost je koncept neodvisno od OS.
[Moja poanta sploh ni v tem ali je kaj zastonj ali ne, moja poanta je bilo odgovoriti na tvoj komentar pod 2. točko (glede enostavnosti), kjer si namigoval, naj program ostane 'zakompliciran', da bodo imeli programerji kaj zaslužka (torej naj povprečni uporabnik plača za namestitev OS in ostalo), pa sem ti odgovoril, da bo to težko in nesmiselno, saj je mnogo plačljivih programov in OS precej enostavnih in nihče ne misli uporabljati OS (tudi, če je zastonj), če je zakompliciran za vsakodnevno uporabo. To ne bo šlo. Ta koncept naredim OS zakompliciranega, da bom imel več dela in zaslužka s ponudbo podpore ne bo obrodil sadov.
Jaz sem samo napisal, da če uporabnik ne zna instalirati sistema, za katerega je namestitev tako trivialna, da ne omenjam da ima za vsak [Naprej] vse opisano v slovenskem jeziku, potem naj plača za namestitev sistema, če pa ne zna brati. Me pa zanima katere OS-e si mislil pod enostavne, ker me prav zanima kateri je zate zakompliciran? Ubuntu mogoče? Ali te mogoče moti uporaba konzole? Še vedno imaš možnost uporabe GUI vmesnika za nastavitve, vendar ti lahko vsak pove, ki dalj časa dela na Linux-u, da si v konzoli vsaj 2x hitrejši. Recimo da želimo videti PCI naprave v računalniku-> v ubuntu odpreš terminal in vpišeš lspci in dobiš seznam naprav. Kaj pa v win sistemu? Koliko korakov je potrebnih za izpis teh naprav?
pod točko 3: kritična masa? pri 1% tržnem deležu, plus tega da nekompatibilno napravo (ne vse nekompatibilne) uporablja mogoče 0,01% od teh 1%, ja res je, kar takoj se bodo spravili pisati gonilnike. Recimo da tista podjetja ki vidijo poslovno priložnost v drugih OS okoljih kot Win, te gonilke že imajo (npr. Amd, Intel, Nvidia, HP...). Druga pa so z enostavnim matematičnim izračunom ugotovila, da se jim za prodano število naprav ne izplača dodaten razvoj gonilnikov za linux sisteme, ker bi sam razvoj stal več kot npr. zaslužek od prodanih naprav. Ko pišeš o pritiskih množic, ja lepo je to napisati, koliko pa je dejansko bilo sprememb? Tiste dve revoluciji na vsakih 100 let? A kite še kar pobijajo? Ja. Pa delfine? Ja Pa pande še kar izumirajo? Ja. Pa beli tigri tudi? Ja. Pa so Tibetanci že neodvisni? Ne. Pa vse to je medijsko izpostavljeno... Pa ni sprememb. Nisem proti spremembam, ampak eno je utopično razmišljanje, drugo pa realnost.
Pa napiši mi še prosim, kaj je "tisto" kar manjka Ubuntu-ju da še ni povsem "tu"?
2.Ne demantiram tvoj argument, da je v konzoli lahko kaj hitreje opraviti. Moja kritika je letela na tiste, ki ko nekomu kaj ne dela oz. ko ne ve kaj narediti vsiljuje konzolo namesto, da novincu pokažejo lažjo pot preko grafičnega vmesnika.
Večina raje klika, kot pa piše v konzolo. Hočem povedat, da je odnos poznavalcev do nepoznavalcev takšen, da bežijo slednji od linuxa, ker se jim zdi vse skupaj zakomplicirano. Ubuntu in Kubuntu pa sta danes precej bolj prijazna uporabniku, kot sta bila v preteklosti, še posebej, ko se je šlo za nastavljanje kakšnih malenkosti, da je kaj delalo.
Saj tud sam uporabljam Kubuntu kot primarni OS (saj zato sem na tem forumu).
Zmotil pa me je odnos OK skupnosti do problemov s katerimi so se srečali novinci in manj vešči uporabniki.
3.Res me ne zastopiš. Saj to pravim: ko bo več uporabnikov linuxa bo večji pritisk na proizvajalce rač. opreme da spišejo popoln gonilnik za ta OS. Jaz nisem tako pesimističen kot ti. Vse se lahko še spremeni in obrne. Nikoli ne veš.
Ni utopičnega razmišljanja (če upoštevaš zdravo pamet), so samo ideje. Brez idej pa ni sprememb, ker za spremembo je potrebna ideja, vizija, sanje. Realnost je takšna, kot si jo sami ustvarimo. Realnost ni nekaj statičnega in neodvisnega od človeka. Če bi v tem trenutku vsi ljudje na planetu izginili, kaj bi se zgodilo? Realnost bi se spremenila. Nič več uničevanja planeta in narave, nič več kriminala, nič več trpljenja itd... Velika večina problemov s katerimi se srečujemo izhajajo iz nas samih. Ni zunanjega krivca, vse je v naših rokah. Včasih nam kaj uspe, včasih ne. To ni važno. Važno je, da vztrajamo naprej vse dokler se sanje ne uresničijo, pa tudi če samo za 50%.
Ni vse popolno, a primerjaj varovanje okolja danes in pred 50 leti. Vidiš napredek? Čez 20 let bo še bolje. Stvari se spreminjajo iz meseca v mesec. Včasih traja leta in leta, da se kaj spremeni, a čas včasih ni pomemben (včasih je). Važno je, da vztrajamo po želji vpostavljati prave odnose do sebe, drugih in do okolja.
Tako je tudi z gonilniki za linux. Več bomo glasni bolj bomo upoštevani. Več nas bo, več šans imamo.
Da pa nas je več, je pomembno, da smo zadovoljni z OS. Vsi pa si želimo bolj prijazne in preposte OS in tudi ravno tako prijazno OK skupnost.
Moje bistvo je to:
Naša filozofija naj bo: varnost, funkcionalnost, preprostost (ki vodi k ustvarjalnosti) in lepota.
Trenutno pa je preprostost (po mojih izkušnjah) bolj še na začetku in mnogi v OK skupnosti nimajo koncept "preprostosti" v svojem filozofskem pogledu.
Meni se zdi nekaj drugega pomembno - namreč da vsi stremimo k istemu cilju, čeprav bi ga dosegli po različnih poteh Kar se recimo gonilnikov tiče, sama sem bila prijetno presenečena, ker mi je uspelo namestiti Samsunga brez problemov
Imam pa eno vprašanje, ki se nanaša na odgovor na mojem blogu glede iger (uporabnik Boki). Na same igre se spoznam kot zajec na košarko, skratka nič, ker jih ne igram in na mojo veliko srečo moj sin tudi še ni izrazil neke silne želje, da bi se ukvarjal z igranjem iger.
Ali je to potlej res, da se z Ubuntujem ne da igrati "Crysis, NFS Shift ali športne simulacije iz logov EA"? Pa playstation in to? Se te igre da igrati z Ubuntujem in če se lahko, kako se da to izvesti?
Saj o tem govorim: zakaj strašit novega uporabnika s konzolo, ko pa je možno bolj enostavno? Zakaj npr. ne naredit povezavo z internetom enostavno in ne na način, da moraš nekaj vpisovati v konzolo in se učiti ukazov samo zaradi tega, ker želiš vzpostaviti internetno povezavo? Kot tu npr: http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3531/
razsvetli nas..kako dobit izpis "lspci" (al recimo lsusb/lshw/etc) na grafični način brez uporabe terminala
Meni se zdi nekaj drugega pomembno - namreč da vsi stremimo k istemu cilju, čeprav bi ga dosegli po različnih poteh Kar se recimo gonilnikov tiče, sama sem bila prijetno presenečena, ker mi je uspelo namestiti Samsunga brez problemov
Imam pa eno vprašanje, ki se nanaša na odgovor na mojem blogu glede iger (uporabnik Boki). Na same igre se spoznam kot zajec na košarko, skratka nič, ker jih ne igram in na mojo veliko srečo moj sin tudi še ni izrazil neke silne želje, da bi se ukvarjal z igranjem iger.
Ali je to potlej res, da se z Ubuntujem ne da igrati "Crysis, NFS Shift ali športne simulacije iz logov EA"? Pa playstation in to? Se te igre da igrati z Ubuntujem in če se lahko, kako se da to izvesti?
Napisal sem tale odgovor, ki ga lahko copy-pastaš na blog
Glede nepodpore razvijalcev linuxu. Večinoma uporabljajo directX, zato je portanje na linux težavno. Nekateri proizvajalci pa linux podpirajo, tak je ID software. Se pa najdejo predvsem manjši razvijalci, ki v linuxu vidijo svojo tržno nišo. Tak primer je recimo igra world of goo, zelo zanimiva logična igra, ki deluje tudi na linuxu in je na dan dostopnosti za linux dosegla svoj prodajni rekord. Tako med linux uporabniki obstaja določen interes za plačilo dobrih iger (za world of goo sem 20 $ odštel tudi sam). Primera komercialnih streljačic, ki delujeta na linuxu sta na primer UT in serious sam. Ker sveta komercialnih iger ne spremljam, gotovo obstaja še kakšna.
Nekaj iger, ki so bile narejene samo za windows je dostopnih tudi preko wine, ki emulira windows API. Ker ne emulira celega operacijskega sistema, zato ni znatnih izgub v hitrosti. Sedaj ne igram več veliko iger, sem pa svojem času preko wine igral age of wonders in red alert 2. Nekatere igre ne delujejo dobro, delujejo z napakami ali pa jih je težko pripraviti do delovanja. Zato uporabniki wine pošiljajo ocene delovanja iger. Obstajajo sledeči nivoji: smeti, bronasto, srebrno, zlato in platinasto, pri čemer platinasto pomeni da deluje popolnoma enako kot v windows. V zadnjih 2 mesecih je bilo kot platinasto označenih 142 iger, med njimi tudi world of warcraft, half life 2, call of duty 2 in 4, battlefield 2142, fifa 2007, gta vice city, red alert 3, fallout 2, mafia, simcity 4, soldier of fortune, the settlers IV). Če to obdobje podaljšam na eno leto in 2 meseca, je takih iger 642. Igre, ki jih v zadnjem letu ni nihče preskusil in rezultata poslal v wine bazo podatkov na tem seznamu ni. Res pa je tudi da je wine v stalnem zaostanku, saj so dobro podprte 2-3 leta in več stare igre, novejše pa večinoma slabše podprte. Tako na primer fifa 07 deluje super 08 z manjšimi napakami, fifa 09 in 10 pa sploh ne delujeta.
Obstaja tudi več odprtokodnih iger za linux, kot so tremulos in nexiuz, warsow, open arena (streljanje), wormux in hdegewars (worms klona), battle for wesnoth, glest, free civ (strategija), torcs (dirkanje), supertuxkart (arkadno dirkanje), itd. Za vsak okus se nekaj najde. Večina teh iger je zaradi manjšega števila grafičnih umetnikov prdvsem grafično manj dodelana kot so komercialne igre, a to še ne pomeni, da niso zanimive in zabavne za igranje. Osebno se mi zdi da se nekatere novejše popularne igre osredatočajo le še na grafičen bonbončke, ne pa na igralnost. Poleg tega so te igre popolnoma brezplačne, s čimer prihraniš denar, oziroma ti ni potrebno iskati ilegalnih datotek in se ukvarjati z obhodom zaščite. Poleg tega so takim datotekam lahko dodani različni virusi in trojanci, kar predstavlja določeno varnostno tveganje.
Zaključek. Za linux obstaja nekaj komercialnih iger, vendar večinoma ne tiste najbolj popularne. Določen delež popularnejših se da usposobiti preko wine. Obstajajo dobre odprtokodne igre, ki brez težav delujejo na linux okolju. Le te sicer grafično niso tako dodelane, vendar so za igranje precej zabavne.
Tako po mojem mnenju za uporabnika, tudi mladostnika, ki občasno odigra kakšno igrico, linux povsem zadostuje (vkolikor vzameš v zakup da ne boš mogel igrati najnovejšega need for speeda). Za zanesenjake pa je primerna odločitev konzola. Vsekakor je celokupno za linux na voljo manj iger (predvsem najnovejših), se pa tudi na linuxu da igrati povsem spodobno igrati. S tega stališča se mi zdi linux povsem primeren za mladinski računalnik. Sicer pa menim, da bi se morala mladina za računalnikom predvsem naučiti delati kaj koristnega, ne pa samo igrati igrice.
Čez 2 leti bodo po moje virtualne mašine že tako izpopolnjene, da te potrebe po kompatibilnosti Linuxa z igrami ne bo več. Boš pač imel recimo eno Windows virtualno mašino, ki te bo vrgla direkt v igro.
Komentarji
LP androxxl
Večina računalniških firm in še bolj samooklicanih računalničarjev itak pozna bolj Windows kot Linux in vprašanje, če ima katera šola čas in denar za preizobraževanje na drugo okolje. Treba je gledat na celoten "IKT-ekosistem" v katerem se nahaja šola/podjetje/organizacija - za posameznika, ki ima motivacijo migracija ni takšen problem kot za skupino ljudi, ki jim je lahko računalnik "le" orodje (ki bolj slabo dela, a tega niti ne opazijo).
nisem noben programer, ampak navaden ubuntu uporabnik, ki mu ta OS zadovolji vse IT potrebe.
V glavnem glede khan-ove konstruktivne kritike:
prvo kar je potrebno razlikovati je GNU/linux in ostala OK programska oprema:
v Ubuntu je vključena tudi različna odprtokodna programska oprema, ki jo Ubuntu ne razvija in zato ne more spreminjati njihovega delovanja. Ne sme se enačiti linux in odprta programska oprema. Linux je OK sistem, npr ThunderBird pa je OK programska oprema, ki jo razvija Mozilla. Ko govorimo o skupnosti moramo govoriti o OK skupnosti in linux skupnosti, kjer linux skupnost predstavlja del OK skupnosti. Verjetno tudi niste klicali na MS podporo ker vam ni deloval npr CoD ali pa Photoshop?
druga zadeva - enostavnost:
glej, zame se zdi Ubuntu enostaven za uporabo, kot tudi za mojega očeta itd. Ko pa govorimo o namestitvi sistema je pa druga zgodba. Zakaj bi morala biti namestitev idiot proof (kar tudi je, klik next, next next do onemoglosti), če nekdo ne zna namestiti sistema. Če ga ne znaš, plačaš za storitev, tako kot plačaš keramičarju da ti položi ploščice. Če je OS zastonj za uporabo, še ne pomeni da je podpora zanj zastonj. To je tako, kot da bi dobil nekje zastonj ploščice in bi potem zahteval, da ti ji zastonj še položijo. Ne gre, a ne? Zakaj ne bi plačevali tudi za storitve namestitve sistema, če ga sami ne znamo namestiti?
tretja zadeva - nekompatibilna zadeva
Veliko je opreme, ki ne deluje pod Linux-om, vsi vemo, da za to v veliki meri ni kriv sam linux ampak proizvajalci strojne opreme. Je pa dosti zadev, ki pod linux-om delujejo in včasih je potrebno narediti kompromis in mogoče vzeti drugo ali dražjo zadevo, da se izognemo nekompatibilnosti. To je tako kot bi si kupili dirkalni avto in se potem vozili z njim po brezpotjih. Ne gre. Tako kot premislite kakšen avto si boste kupili in kje se boste vozili, tako je potrebno malce preveriti kompatibilnost strojne opreme. To seveda govorim za nakup nove opreme, pri stari opremi je pa velik faktor tudi sreča, če najdeš šoferje in navodila za namestitev
Pa ne me narobe razumeti. Le moj subjektivni pogled na zadeve.
2. Glede enostavnosti.
Če je tako, potem pa odpravimo grafični vmesnik in vse prenesimo na konzolo. Tako bodo programerji dobili več denarja, ker jih bodo ljudje non-stop potrebovali....
Tako ne bo šlo, a ne... in to zato, ker je konkurenca tako naredila, da je vse bolj poenostavljeno. Macintosh in Windows sta konkurenca oz. najbolj uporabljena OS pred Linuxom (njegovimi distribucijami) in sta v mnogih pogledih enostavna za uporabo (Mac malo bolj kor Windows). V to smer je šel tudi Linux (kdor ga je uporabljal pred leti bo to potrdil).
Poleg tega gre razvoj software-a v to smer, da se ponudi fizičnim osebam program v uporabo zastonj, se pa zaračuna podjetjem oz. profitnim organizacijam in sicer:
- storitev namestitve in vzdrževanja programa
- sam program
- ali pa oboje skupaj
To pomeni, da se razlikuje med osebno uporabo računalnika in poslovno uporabo. Poslovna je ponavadi tista, kjer se ji zaračuna uporaba programa in/ali namestitev in vzdrževanje, ker gre za profitne dejavnosti.
Ravno tako je z CC (Creatice Commons) licenco, kjer se lahko nastavi licenco za prosto uporabo avtorskega dela, za profitne pa se prepove in dovoli le z ustreznim nadomestilom.
Enostavnost (ampak to je treba točno definirati kaj s tem mislimo) je smer proti kateri gre programska oprema predvsem za domačo uporabo.
Ko govorim o enostavnosti, potem mislim na nepotrebno uporabo konzole in/ali kakšno bolj komplicirano metodo. Torej tisto, kar je možno v tem pogledu bolj poenostaviti.
Tisti, ki uporabljajo konzolo zelo težko razumejo tiste, ki se na njo ne spoznajo (to vem, ker sem tudi sam bil takšen v preteklosti) in to dela prepad med enimi in drugimi. Predvsem je problem tam, kjer se da opraviti neko opravilo na bolj enostaven način, a konzolaši tega ne uporabljajo in strašijo novince z uporabo konzole, kljub preprostejši možnosti.
Prepričan sem, da je to tisti problem (poleg pomanjkanja gonilnikov in posledično pomanjkanja prenosa programske opreme na linux), ki zaustavlja domače uporabnike pred prehodom na linux.
3. Problem pri nezadostnosti gonilnikov za linux vodi v posledično pomanjkanje prehoda programov v okolje linux in tu predvsem mislim na igre (ko govorimo o gonilnikih za grafične kartice in dobro vemo kakšen problem je to pri linuxu). Problem pri pomanjkanju gonilnikov za linux pa je tudi premajhno število uporabnikov tega OS, saj ni dovolj močnega pritiska na izdelovalce rač. opreme.
Vse je med sabo povezano in druga točka ima precej vpliva na število uporabnikov linuxa.
In to je bil moj namen in bistvo kritike - odnos poznavalcev do nepoznavalcev. Odnos programerskih tipov do laičnih tipov ljudi pri uporabi OS in programske opreme pri Linuxu.
To je tudi tisto, kar lahko spremenimo, ker je vzrok tega stanja samo v nas in ne nekje zunaj nas. Zato je to prvo kar moramo spremeniti in posledično (ker je vse med sabo povezano) bo prišlo do sprememb pri ostalih povezanih problemov (gonilniki strojne opreme in prehod sotware-a na druge OS platforme).
P.S.
Ali ni dodajanje smeškotov in uporabo BBCode bolj enostavno kot v forumu pred spremembo? Ja, je.
In to je moj point. Zakaj bi npr. iskal znake za :rolleyes: ":rolleyes:", če pa lahko preprosto kliknem na ikono smeškota in besedilo samo vstavi? Ker po pravici povedano nisem vedel, da je za tega smeškota bilo treba vpisati ":rolleyes:". Saj zato nihče ni čisto nič bolj neumen, le lažje se posveti pisanju komentarja, saj mu ni treba iskati kode za npr. :cool:
1. glej linux skupnost ni in nikoli ne bo OK skupnost, ampak je le del OK skupnosti, ker OK programi delajo na skoraj vseh OS platformah (win, linux, unix...), linux pa je operacijski sistem. A vidiš razliko?
2. Ti pišeš o eni stvari, govoriš pa o drugi. Odprta koda (definicija) ni enako kot free software.
Enostavnost? Dodaj odstrani programe-> Odkljukaš kar želiš -> Potrdi -> Konec
Kje je tu potrebna konzola? In kje v Win okolju se ti program sam posodablja, razen par izjem (AV...)?
3. se pravi, da ti boš šel do izdelovalca npr tiskalnika ki ni podprt v linux okolju, mu postavil na senco pištolo in od njega zahteval da napiše gonilnike? Tisti ki želijo zaslužiti že izdajo gonilnike za druge platforme, ostali pač ne, še zmeraj ti ostane pištola. Ti se hecaš a ne? Če ne veš na MS platformah se uporablja DirectX (to je MS pogruntavščina) v Linux okolju pa se uporablja OpenGL in če imaš srečo lahko preko različnih posegov igraš igre z DirectX, medtem ko igre z OpenGL delujejo brez problemov (primer so igre založnika ID)
Kar lahko spremenimo je, da so tisti ki želijo uporabljati Linux pripravljeni na miselni preskok, ker Linux ni Windows in ti uporabniki želijo iste zadeve, ko so bile v Winsih. Linux je takšen kot je in stremi k temu da bi bil boljši, ampak še enkrat ponavljan Linux ni Windows!!
2.Nič ne mešam in vem, da Odprta koda ne pomeni zastonj programa. Moja poanta sploh ni v tem ali je kaj zastonj ali ne, moja poanta je bilo odgovoriti na tvoj komentar pod 2. točko (glede enostavnosti), kjer si namigoval, naj program ostane 'zakompliciran', da bodo imeli programerji kaj zaslužka (torej naj povprečni uporabnik plača za namestitev OS in ostalo), pa sem ti odgovoril, da bo to težko in nesmiselno, saj je mnogo plačljivih programov in OS precej enostavnih in nihče ne misli uporabljati OS (tudi, če je zastonj), če je zakompliciran za vsakodnevno uporabo. To ne bo šlo. Ta koncept naredim OS zakompliciranega, da bom imel več dela in zaslužka s ponudbo podpore ne bo obrodil sadov.
Zato pa Ubuntu gre v to smer - enostavnost za uporabo, (čeprav je za končnega uporabnika zastonj), saj želi pridobiti uporabnike, ne pa jih izgubiti.
Saj Canonical, ki bdi nad Ubuntujem ne more kar delati zastonj, od nekje morajo imeti dobiček in to je ponudba profesionalne podpore predvsem podjetjem, ampak tudi uporabnikom, ki bi prešli na Ubuntu. Da pa Canonical doseže večjo uporabo Ubuntuja (posledično se mu poveča dobiček zaradi povečanega povpraševanja podpore) pa mora imeti dober marketing. In kaj je boljši marketing, kot množica ljudi, ki razmišlja, govori in uporablja Ubuntu. Da pa Canonical to doseže, so se domislili ponuditi zastonj OS širši množici ljudi. Torej jim je v interesu približati OS množicam, ker je to del marketinga in posledično ga narediti bolj enostavnega za uporabo. Poleg tega pa množična uporaba Ubuntuja prinaša mnoge koristi razvijalcem, saj pridobivajo koristne podatke o uporabi OS (hrošči, potrebe, želje itd...), da ga izboljšajo, saj jim je to v interes.
Tako, da gre za win-win situacijo. Canonical ima dober in globalni marketing, fizični uporabnik (in tudi podjetje) pa zastonj OS, ki je enostaven za uporabo.
Podpora pa je itak vedno aktualna, saj si neko podjetje ne more privoščiti npr. izgube podatkov, manjšo produktivnost zaradi neznanja uporabnikov o uporabi programa itd... in zato investira v informatiko, torej ponudbo podpore ali usposabljanje kadra. Saj o tem govorim: zakaj strašit novega uporabnika s konzolo, ko pa je možno bolj enostavno? Zakaj npr. ne naredit povezavo z internetom enostavno in ne na način, da moraš nekaj vpisovati v konzolo in se učiti ukazov samo zaradi tega, ker želiš vzpostaviti internetno povezavo? Kot tu npr: http://www.ubuntu.si/punbb/topic/3531/
3. Nobena pištola ni potrebna, ampak t.i. 'kritična masa', 'javno mnenje', 'javni pritisk', 'pritisk množice'.
Če se ne zavedaš prisotnosti in moči 'javnega mnenja', potem boš to kmalu ugotovil, ker ta pritisk postaja vse močnejši na vseh področjih življenja (politika, varovanje okolja, ekonomija itd..). Moč množice ni za podcenjevat. Ta moč je precej počasna in jo je težje organizirat, ampak ko pride do enotnega mnenja, potem je ta moč silna. Ta primerjava je dobra: velika težka bojna ladja se počasi obrača, ampak, ko se enkrat obrne, potem se jo je treba bati.
Pusti zdaj openGL in directx, ker večji problem je v slabih gonilnikih za grafične kartice. To je bila moja poanta. Ja, se strinjam do neke mere. Miselni preskok pa se bo med ostalim tudi zgodil, ko bo OS dovolj enostaven za povprečnega uporabnika (saj je že, a še ni povsem tu).
Če pa je windows enostaven, to še ne pomeni, da je koncept enostavnosti=windows. Enostavnost je koncept neodvisno od OS.
pod točko 2: Jaz sem samo napisal, da če uporabnik ne zna instalirati sistema, za katerega je namestitev tako trivialna, da ne omenjam da ima za vsak [Naprej] vse opisano v slovenskem jeziku, potem naj plača za namestitev sistema, če pa ne zna brati.
Me pa zanima katere OS-e si mislil pod enostavne, ker me prav zanima kateri je zate zakompliciran? Ubuntu mogoče?
Ali te mogoče moti uporaba konzole? Še vedno imaš možnost uporabe GUI vmesnika za nastavitve, vendar ti lahko vsak pove, ki dalj časa dela na Linux-u, da si v konzoli vsaj 2x hitrejši. Recimo da želimo videti PCI naprave v računalniku-> v ubuntu odpreš terminal in vpišeš lspci in dobiš seznam naprav. Kaj pa v win sistemu? Koliko korakov je potrebnih za izpis teh naprav?
pod točko 3:
kritična masa? pri 1% tržnem deležu, plus tega da nekompatibilno napravo (ne vse nekompatibilne) uporablja mogoče 0,01% od teh 1%, ja res je, kar takoj se bodo spravili pisati gonilnike. Recimo da tista podjetja ki vidijo poslovno priložnost v drugih OS okoljih kot Win, te gonilke že imajo (npr. Amd, Intel, Nvidia, HP...). Druga pa so z enostavnim matematičnim izračunom ugotovila, da se jim za prodano število naprav ne izplača dodaten razvoj gonilnikov za linux sisteme, ker bi sam razvoj stal več kot npr. zaslužek od prodanih naprav.
Ko pišeš o pritiskih množic, ja lepo je to napisati, koliko pa je dejansko bilo sprememb? Tiste dve revoluciji na vsakih 100 let? A kite še kar pobijajo? Ja. Pa delfine? Ja Pa pande še kar izumirajo? Ja. Pa beli tigri tudi? Ja. Pa so Tibetanci že neodvisni? Ne. Pa vse to je medijsko izpostavljeno... Pa ni sprememb. Nisem proti spremembam, ampak eno je utopično razmišljanje, drugo pa realnost.
Pa napiši mi še prosim, kaj je "tisto" kar manjka Ubuntu-ju da še ni povsem "tu"?
Večina raje klika, kot pa piše v konzolo. Hočem povedat, da je odnos poznavalcev do nepoznavalcev takšen, da bežijo slednji od linuxa, ker se jim zdi vse skupaj zakomplicirano. Ubuntu in Kubuntu pa sta danes precej bolj prijazna uporabniku, kot sta bila v preteklosti, še posebej, ko se je šlo za nastavljanje kakšnih malenkosti, da je kaj delalo.
Saj tud sam uporabljam Kubuntu kot primarni OS (saj zato sem na tem forumu).
Zmotil pa me je odnos OK skupnosti do problemov s katerimi so se srečali novinci in manj vešči uporabniki.
3.Res me ne zastopiš. Saj to pravim: ko bo več uporabnikov linuxa bo večji pritisk na proizvajalce rač. opreme da spišejo popoln gonilnik za ta OS.
Jaz nisem tako pesimističen kot ti. Vse se lahko še spremeni in obrne. Nikoli ne veš.
Ni utopičnega razmišljanja (če upoštevaš zdravo pamet), so samo ideje. Brez idej pa ni sprememb, ker za spremembo je potrebna ideja, vizija, sanje. Realnost je takšna, kot si jo sami ustvarimo. Realnost ni nekaj statičnega in neodvisnega od človeka. Če bi v tem trenutku vsi ljudje na planetu izginili, kaj bi se zgodilo? Realnost bi se spremenila. Nič več uničevanja planeta in narave, nič več kriminala, nič več trpljenja itd... Velika večina problemov s katerimi se srečujemo izhajajo iz nas samih. Ni zunanjega krivca, vse je v naših rokah.
Včasih nam kaj uspe, včasih ne. To ni važno. Važno je, da vztrajamo naprej vse dokler se sanje ne uresničijo, pa tudi če samo za 50%.
Ni vse popolno, a primerjaj varovanje okolja danes in pred 50 leti. Vidiš napredek? Čez 20 let bo še bolje. Stvari se spreminjajo iz meseca v mesec. Včasih traja leta in leta, da se kaj spremeni, a čas včasih ni pomemben (včasih je). Važno je, da vztrajamo po želji vpostavljati prave odnose do sebe, drugih in do okolja.
Tako je tudi z gonilniki za linux. Več bomo glasni bolj bomo upoštevani. Več nas bo, več šans imamo.
Da pa nas je več, je pomembno, da smo zadovoljni z OS. Vsi pa si želimo bolj prijazne in preposte OS in tudi ravno tako prijazno OK skupnost.
Moje bistvo je to:
Naša filozofija naj bo: varnost, funkcionalnost, preprostost (ki vodi k ustvarjalnosti) in lepota.
Trenutno pa je preprostost (po mojih izkušnjah) bolj še na začetku in mnogi v OK skupnosti nimajo koncept "preprostosti" v svojem filozofskem pogledu.
Imam pa eno vprašanje, ki se nanaša na odgovor na mojem blogu glede iger (uporabnik Boki). Na same igre se spoznam kot zajec na košarko, skratka nič, ker jih ne igram in na mojo veliko srečo moj sin tudi še ni izrazil neke silne želje, da bi se ukvarjal z igranjem iger.
Ali je to potlej res, da se z Ubuntujem ne da igrati "Crysis, NFS Shift ali športne simulacije iz logov EA"? Pa playstation in to? Se te igre da igrati z Ubuntujem in če se lahko, kako se da to izvesti?
Tam ti lepo napiše in pokaže vse informacije v zvezi s tvojim sistemom.
Problem je v tem, da verjetno ta preprost programček ni že nameščen v OS in ga moraš dodatno namestit.
Če pa bi že bil nameščen bi to olajšalo tudi tvoje delo (kot nekdo, ki pomaga) in olajša delo novincu, ki zna samo klikat.
Je preprosto, vsem olajša delo in ni nemogoče.
Glede nepodpore razvijalcev linuxu. Večinoma uporabljajo directX, zato je portanje na linux težavno. Nekateri proizvajalci pa linux podpirajo, tak je ID software. Se pa najdejo predvsem manjši razvijalci, ki v linuxu vidijo svojo tržno nišo. Tak primer je recimo igra world of goo, zelo zanimiva logična igra, ki deluje tudi na linuxu in je na dan dostopnosti za linux dosegla svoj prodajni rekord. Tako med linux uporabniki obstaja določen interes za plačilo dobrih iger (za world of goo sem 20 $ odštel tudi sam). Primera komercialnih streljačic, ki delujeta na linuxu sta na primer UT in serious sam. Ker sveta komercialnih iger ne spremljam, gotovo obstaja še kakšna.
Nekaj iger, ki so bile narejene samo za windows je dostopnih tudi preko wine, ki emulira windows API. Ker ne emulira celega operacijskega sistema, zato ni znatnih izgub v hitrosti. Sedaj ne igram več veliko iger, sem pa svojem času preko wine igral age of wonders in red alert 2. Nekatere igre ne delujejo dobro, delujejo z napakami ali pa jih je težko pripraviti do delovanja. Zato uporabniki wine pošiljajo ocene delovanja iger. Obstajajo sledeči nivoji: smeti, bronasto, srebrno, zlato in platinasto, pri čemer platinasto pomeni da deluje popolnoma enako kot v windows. V zadnjih 2 mesecih je bilo kot platinasto označenih 142 iger, med njimi tudi world of warcraft, half life 2, call of duty 2 in 4, battlefield 2142, fifa 2007, gta vice city, red alert 3, fallout 2, mafia, simcity 4, soldier of fortune, the settlers IV). Če to obdobje podaljšam na eno leto in 2 meseca, je takih iger 642. Igre, ki jih v zadnjem letu ni nihče preskusil in rezultata poslal v wine bazo podatkov na tem seznamu ni.
Res pa je tudi da je wine v stalnem zaostanku, saj so dobro podprte 2-3 leta in več stare igre, novejše pa večinoma slabše podprte. Tako na primer fifa 07 deluje super 08 z manjšimi napakami, fifa 09 in 10 pa sploh ne delujeta.
Obstaja tudi več odprtokodnih iger za linux, kot so tremulos in nexiuz, warsow, open arena (streljanje), wormux in hdegewars (worms klona), battle for wesnoth, glest, free civ (strategija), torcs (dirkanje), supertuxkart (arkadno dirkanje), itd. Za vsak okus se nekaj najde.
Večina teh iger je zaradi manjšega števila grafičnih umetnikov prdvsem grafično manj dodelana kot so komercialne igre, a to še ne pomeni, da niso zanimive in zabavne za igranje. Osebno se mi zdi da se nekatere novejše popularne igre osredatočajo le še na grafičen bonbončke, ne pa na igralnost.
Poleg tega so te igre popolnoma brezplačne, s čimer prihraniš denar, oziroma ti ni potrebno iskati ilegalnih datotek in se ukvarjati z obhodom zaščite. Poleg tega so takim datotekam lahko dodani različni virusi in trojanci, kar predstavlja določeno varnostno tveganje.
Zaključek. Za linux obstaja nekaj komercialnih iger, vendar večinoma ne tiste najbolj popularne. Določen delež popularnejših se da usposobiti preko wine.
Obstajajo dobre odprtokodne igre, ki brez težav delujejo na linux okolju. Le te sicer grafično niso tako dodelane, vendar so za igranje precej zabavne.
Tako po mojem mnenju za uporabnika, tudi mladostnika, ki občasno odigra kakšno igrico, linux povsem zadostuje (vkolikor vzameš v zakup da ne boš mogel igrati najnovejšega need for speeda). Za zanesenjake pa je primerna odločitev konzola.
Vsekakor je celokupno za linux na voljo manj iger (predvsem najnovejših), se pa tudi na linuxu da igrati povsem spodobno igrati. S tega stališča se mi zdi linux povsem primeren za mladinski računalnik.
Sicer pa menim, da bi se morala mladina za računalnikom predvsem naučiti delati kaj koristnega, ne pa samo igrati igrice.