Primerjava Ogg Theora proti H.264
V boju med odprtim kodekom Ogg Theora in zaprtim H.264 zaenkrat zmaguje H.264 kodek, ker ima odlično kompresijo, najdemo pa ga vgrajenega v številnih elektronskih napravah. Prednost Ogg Theore pa je v licenciranju. Podpirata jo tako Mozilla kot Opera z argumenti, da je H.264 enostavno predrag. Izdelovalec brskalnika mora namreč plačati kar 5 milijonov dolarjev letno, če želi ponuditi dekodiranje H.264 posnetkov.
Primerjave se je lotil Jan Ozer, ki je v primerjavi bralcem na voljo ponudil tako slike zaslona kot tudi video posnetke iz katerih so bile zajete. Kot je iz testa razvidno ima H.264 v slikah in posnetkih boljšo kvaliteto barv in ohrani več podrobnosti. Celo Ogg Theora posnetki z 1 mbps se ne morejo kosati z kvaliteto 468 kbps H.264 posnetkov.
Avtor tako zaključuje, da bo H.264 kodek zmagal na veliko spletnih straneh. Dodaja še, da so pri višjih bitnih hitrostih razlike zelo majhne. Več informacij in posnetke najdete v primerjavi. Za predvajanje posnetkov boste morali imeti primeren brskalnik, ki podpira HTML 5 in oba kodeka.
Vir: Linux Today
Primerjave se je lotil Jan Ozer, ki je v primerjavi bralcem na voljo ponudil tako slike zaslona kot tudi video posnetke iz katerih so bile zajete. Kot je iz testa razvidno ima H.264 v slikah in posnetkih boljšo kvaliteto barv in ohrani več podrobnosti. Celo Ogg Theora posnetki z 1 mbps se ne morejo kosati z kvaliteto 468 kbps H.264 posnetkov.
Avtor tako zaključuje, da bo H.264 kodek zmagal na veliko spletnih straneh. Dodaja še, da so pri višjih bitnih hitrostih razlike zelo majhne. Več informacij in posnetke najdete v primerjavi. Za predvajanje posnetkov boste morali imeti primeren brskalnik, ki podpira HTML 5 in oba kodeka.
Vir: Linux Today
Komentarji
Posebej pri subjektivnem merjenju se opazi poraz tako theore kot Dirac. Za enkrat (na žalost) še ne obstaja alternativnega kodeka, ki bi se lahko saj malo kosal z H.264.
Kar pa trenutno so naredili/delajo s Theoro (v 1.1 Thusneldi in pa 1.2 Ptalarbvorm), da je boljša pa je optimizacija psihovizualnega modela, bolj pametna implementacija iskalnih algoritmov in podobne optimizacije kodeka samega brez kršitev specifikacij. Na tak način lahko dosti pripomoreš pri kvaliteti ampak slej ko prej prideš do točke, kjer večjih vidnih rezultatov več ne moreš prit.
Če bi res radi naprej s Theoro bi pa čimprej morali začet razmišljat o nekompatibilni Theora 2 specifikaciji in implementaciji, v katero bi lahko dodali stvari, za katere so patenti v vmesnem času že potekli. Recimo uporaba aritmetičnega kodiranja takoj odvzela 10% bitrate-a brez, da bi morali kaj dosti spreminjat delovanja kodiranja. Če bi dodali B-frame bi tudi pridobili nekaj. Lahko bi si tudi "sposodli" nekatere stvari od Dirac-a.
Kar se pa primerjav tiče pa je prva primerjava povsem amaterska. Če dobiš takšno razliko v barvnih odtenkih je nekaj narobe, ki pa ni povezano z kodeki.
Druga primerjava je boljša čeprav je uporabo za Dirac take parametre, da se ne čudim rezultatom (Tudi sam sem mislil, da je Dirac zanič ker sem se vedno špilal s parametri in dobil katastrofalne rezultate). Po mojih izkušnjah je pri Dirac-u še najboljše če ne uporabiš nobenih dodatnih parametrov.
Po mojem subjektivnem testiranju je sicer H.264 (X264) sicer še vedno prvi, je pa Dirac nekje po kvaliteti podobno kot MPEG 4 ASP (xvid). Theora (Testiral sem Theora 1.1, čeprav naj bi bil Ptalarbvorm spet velik skok naprej) je malenkost slabša, daleč daleč zadaj in pa povsem neprimerljiv je pa MPEG 2.