Šolski sistem in odprtokodnost
Lep pozdrav vsem!
Po objavi zadnjega bloga se mi je oglasilo kar nekaj staršev, ki sem jim namenila današnji blog Šolstvo in odprtokodnost ali o ciciCad-u.
Menim, da je problem mnogih, ki bi sicer radi prešli na odprtokodne programe, pomanjkanje navodil, kako naj denimo v Ubuntuju uporabljajo programe, ki jih morajo otroci uporabljati za šolo (primer: ciciCad), ali kako z Ubuntujem odpirati določene vrste datotek, ki se nahajajo na CD-jih, ki so priloženi k učbenikom.
Predlagam, da bi se Ubuntu skupnost povezala s pristojnim ministrstvom in ga opozorila na naslednje:
1. programi, ki so obvezni za šolo, naj bodo na voljo tudi v različici za Linux
2. v kolikor niso, naj proizvajalec izdela navodila, kako je tovrstne programe mogoče uporabljati v Linuxu
Prav tako predlagam, da se skupnost poveže s pedagoško akademijo ter predstavi bodočim učiteljem možnosti odprtokodnih programov. Kajti treba je graditi na mladih.
Če smo iskreni, za vse navedeno bi lahko poskrbel tudi COKS in morda bi bilo bolj učinkovito, ko bi njim predlagali tovrstno delovanje?
Lep pozdrav vsem in veliko uspehov pri nadaljnem delu
Po objavi zadnjega bloga se mi je oglasilo kar nekaj staršev, ki sem jim namenila današnji blog Šolstvo in odprtokodnost ali o ciciCad-u.
Menim, da je problem mnogih, ki bi sicer radi prešli na odprtokodne programe, pomanjkanje navodil, kako naj denimo v Ubuntuju uporabljajo programe, ki jih morajo otroci uporabljati za šolo (primer: ciciCad), ali kako z Ubuntujem odpirati določene vrste datotek, ki se nahajajo na CD-jih, ki so priloženi k učbenikom.
Predlagam, da bi se Ubuntu skupnost povezala s pristojnim ministrstvom in ga opozorila na naslednje:
1. programi, ki so obvezni za šolo, naj bodo na voljo tudi v različici za Linux
2. v kolikor niso, naj proizvajalec izdela navodila, kako je tovrstne programe mogoče uporabljati v Linuxu
Prav tako predlagam, da se skupnost poveže s pedagoško akademijo ter predstavi bodočim učiteljem možnosti odprtokodnih programov. Kajti treba je graditi na mladih.
Če smo iskreni, za vse navedeno bi lahko poskrbel tudi COKS in morda bi bilo bolj učinkovito, ko bi njim predlagali tovrstno delovanje?
Lep pozdrav vsem in veliko uspehov pri nadaljnem delu
Komentarji
Se pravi uporaba Javanskih programov, ali pa wine ...
sam wine je spet tako tako..
Sej trenutna svar ki je boleca pri Linux distribucijah je edino slaba programska podpora. ce se ta zadeva resi, se mi zdi da se lahko potem Winwod OS samo se krizajo
Kar je pa najbolj zanimivo, predlagajo instalacijo brezplačnih programov za ogled datotek. Enega od teh se da brez problemov sneti iz dodaj/odstrani programe. Za drugega pa ravno gledam, kako se ga lotiti, ampak mislim, da ni nek silen problem. Se pravi brezplačno in odprtokodno da, vendar samo v okolju TOS ali kako naj razumem vse skupaj?
Bom napisala še ta drugi blog za starše, ki so obupali ob teh šolskih CD-jih. Menim pa, da gre za diskriminacijo in prisiljevanje nas, staršev, da kupujemo nekaj, česar sploh ne potrebujemo. Moja pravica je, da izberem OS, kakršen meni ustreza, njihova dolžnost pa je, da mi omogočijo uporabljati učno gradivo tudi v tem OS.
Sicer pa tuki je bolj k ne problem nasa drzava, ker noce uvesti se kaj drugega razen MIcrosoft v javni strukturi.
Zakaj, ce mene vprasas je spet vmes denar.
Microsoft zaposluje doloceno stevilo ljudi, tej ljudje rabijo stranke da "delajo".
lahko je pa se bolj crn scenarij, da ce skenslamo MIcrosoft, dobimo crno piko pri Ameriki. Res da se slisi banalno, kaj pa bo par slovenckov v celi posodi, samo ce si fajn lacen se hitro pozna
No ja, nisem se pretirano nasekirala, ker so načini in so načini, kako premostiti taka "mnenja".
Tako da se zelo strinjam - največji problem je naša država, ki ne želi zmanjševati stroškov tam, kjer bi jih zlahka lahko
BTW - "dešifrirala" sem nekaj CD-jev, ki so priloženi k učbenikom. Zato jutri na mojem blogu sledi nadaljevanje zgodbe. Tokrat pa bo, ker gre po mojem mnenju za hudo neustrezna navodila za uporabo gradiv, ki so obvezna za šolo in hkrtai smo jih starši plačali, link na tekst poslan tudi na ministrstvo za šolstvo. Trivialnost vsega skupaj pa je, da je del gradiva oblikovan na GPL programu, s čimer si avtorji gradiva znižujejo stroške, hkrati pa dajejo navodila zgolj za to, kako naj bi ta isti program deloval v okolju TOS in ne tudi v drugih.
Skratka, treba s eje po mojem mnenju kar oglašati v javnosti in preko pozitivnih primerov opozarjati na prednosti odprtokodnih programov
Jutri bom v blogu točno izpostavila tudi ta moment piratstva. Ker nikomur ni treba krasti, lahko si vzamemo tudi tisto, kar nam je vsem na voljo zastonj, je legalno in je v jeziku, ki ga razumemo
No, jutrišnji primer bo dovolj zgovoren na temo, kako je odprtokodnost dovoljena a le v primeru, ko deluje na TOS. Primer je več kot simptomatičen, posebej s stališča vseh tistih, ki si sami niso znali pomagati, saj so navodila hudo, pa res hudo pomanjkljiva.
Mislim, da je jasno iz teksta, za kaj gre pri vsem skupaj in tega ne bi posebej komentirala. Bi pa morda veljalo začetnikom in manj izkušenim uporabnikom ponuditi navodila, ki se nanašajo na vrsto datotek (in posledično programov)
Lep pozdrav vsem!
Se splača? Seveda se! V tem trenutku, ko to pišem, moj zapis prebira 96 obiskovalcev.
Skratka, če se delajo navodila za začetnike, potem je potrebno najprej razložiti osnove. Recimo tako kot v pričujočem primeru, ta datoteka pomeni to, ona nekaj drugega (dovolj je potegniti link), program naložite tako (in sledi opis, pri naslednjem primeru pa: glej tisto).
Vem, da se morda vse skupaj sliši (bere) čudno, ampak tudi ta navodila, ki pa so priložena na CD-ju za kemijo, razlagajo osnove (samo za TOS in ne za kaj drugega).
Kot sem pa razbrala iz sporočil svojih obiskovalcev, pa problem sploh ni v tem, da ne bi vedeli, kje vprašati. Problem je v tem, da vprašati pomeni priznati, da nečesa ne veš. In marsikomu točno to predstavlja hud problem. Zato tudi so navodila in spet smo na začetku
Recimo primer, ki se je meni zgodil. Vtipkam (po navodilih) get-apt remove XXXXX, nakar dobim sporočilo, če sem administrator (nekako tako). Celo uro sem buljila v ekran, preden mi je potegnilo, da moram vpisati sudo get-apt itd! Saj vem, da je to butast primer, ampak jaz pač nisem programer. Saj potlej je bilo butasto tudi meni, ampak kako naj pa vem, da moram začeti s sudo?
Meni se jih je kar velikooo
TOS sem pa kar obvladala, ker spadam med starejšo generacijo. Začela sem delati na računalniku, ko sem imela kakih 21 let. Prej sem tudi na Spektrumu, ampak tisto je bilo bolj tako... Kaj pa vem, bolj za igranje igric. Se spomnim, kako smo čakali oddaje na radiju, snemali "programe" in se učili programiranja. Za današnje razmere dokaj smešno početje, posebej če se spomnim tistih prvih igric
Potem je prišel DOS in prvi urejavalniki besedil, pa slavni TOS 3.1. Tako da si v tistih časih moral kar nekaj vedeti, že če si hotel napisati navaden tekst. Ni bilo tako kot danes, da prižgeš računalnik in samoumevno vse dela. Že sam izpis in določitev margin na strani je bila svojčas prava umetnost
Programerji (in tisti malo bolj računalniški tipi), ki uporabljajo linux in z lahkoto obvladajo konzolo in vpisovanje ukazov)so ena skupina,.... druga skupina pa je velika večina, ki niso programerji in nimajo časa, da bi se ukvarjali podrobno z inštalacijo, vpisovanje ukazov ipd.
Za tisto večino bi morali narediti OS bolj preprost. To pa ne pomeni, da "nekoga poneumljamo", ampak "poenostavljamo" tisto, kar se da. Ker nima smisla porabljati čas in energijo za ukvarjanje s podrobnostmi v OS, ampak mora to vse čimbolj delat za ne-programerje na čimbolj enostaven način. Saj ne moremo pričakovati od laikov, da postanejo programerji in vešči poznavanja drobovja OS, ker nimajo čas za to, saj so po poklicu čisto nekaj drugega v nasprotju z informatiki, ki jim je to poklic (in ti na žalost večkrat ne razumejo ostalih, ki ne znajo programiranja in niso informatski tipi).
Gre za to, da se prihrani čas in ga uporabiš za ustvarjanje, ne pa reševanje programerskih problemov.
Ponavadi se postavi argument, da če kaj poenostaviš s tem poneumljaš ljudi. Jaz pa pravim, da ko nekaj poenostaviš s tem daješ ljudem čas za tisto, kar je pravzaprav namen uporabljati programe: to je USTVARJALNOST.
Programerji naj se ukvarjajo z reševanjem programskih problemov, saj zato so šolani in to jih tudi zanima. Ampak skupnost pri linuxu (kar pa jih je večina programerjev) NE RAZUMEJO ostale, ki niso programerji oz. informatiki po poklicu. Ti ostali želijo preprosto uporabljati programe ne pa se ukvarjati s problemi OS in zakompliciranim kompajlanjem (tam, kjer se to še dela) itd... S temi problemi naj se ukvarjajo programerji in naj jih poenostavijo za ostale.
1. Prepričan sem, da je to tisti največji problem zakaj linux nima večjega tržnega deleža (v smislu uporabe). Ima ga tam okoli 1% in prepričan sem, da so to predvsem informatiki, programerji in amaterski entuziasti. Dobil sem občutek, da linux skupnost ne želi, da bi linux uporabljali povprečni uporabniki, ki nimajo časa ali volje ukvarjanje s konzolo, ker ..."saj če nočeš uporabljati konzolo, kaj potem delaš na linuxu?"... Nekaj v tem smislu...
2. Drugi problem takoj za tem pa je neinformiranost laične javnosti glede odprte kode, proizvajalci rač. opreme, ki ne poskrbijo za zelo dobre gonilnike za linux in posledično programerji, ki ne poskrbijo, da njihov program ali igra teče na ostalih OS (in to s preprosto namestitvijo), razen na windowsih.
To sta dva problema, ki sem ju jaz opazil, ko sem prešel na linux. S tem, da je prvi problem v naši kontroli (linux uporabniki), drugi pa ne, saj imajo proizvajalci svojo voljo.
Zato pravim, da je treba v linux skupnosti utemeljiti novo filozofijo. Programerji, informatiki in ostali amaterji, ki obvladajo programiranje naj ostalim ne-programerjem poenostavijo uporabo OS in odprtokodnih programov.
Točno ta filozofija je povzdignila Ubuntu med zvezde, saj je ta OS začelo uporabljati kar precej ljudi, ker je dokaj enostaven za tiste, ki želijo biti ustvarjalni in ne zapravljati čas s programerskimi in istalimi problemi OS.
_________________
Ker v preteklosti sem že pisal o enem konkretnem problemu ko ni bilo možnosti v enem od poštnem odjemalcu arhivirati e-pošto, pa so na vprašanje kako arhivirati pisali za laike nesmiselne in zakomplicirane rešitve. Pojdi v to in to mapo (ki je mimogrede skrita) in arhiviraj tisto in tisto mapo, ki je v maildir ali mbox obliki in po ponovni namestitvi OS to mapo ponovno kopiraj tam, kjer si jo našel (seveda, da je to enostavno, ampak za laika, ki se s tem prvič sreča ni enostavno in to je težko razumeti določenim ljudem). Ali ne bi bilo bolj preprosto narediti en menijski ukaz, ki bi preprosto arhiviral v željeno mapo celotno pošto? Seveda, da je, ampak programerjem se ni dalo, iz ne vem kakšnih razlogov, ker "so oni pametni, ostali so neumni in pustimo te neumne" ali karkoli že...
_______________________________________
Treba bo spremeniti filozofijo linux skupnosti, ki so v veliki večini informatiki po poklicu in približati OS laikom na bolj preprost način. Saj je to notranji problem linux skupnosti in je v moči te skupnosti, da ta odnos spremeni.
Če pa ni zainteresiranosti za širšo uporabo linuxa, potem naj se to pove odkrito. Ker danes velja to: če se hočeš ukvarjat z linuxom, boš moral zapraviti ogromno časa z konzolo in zakompliciranimi podrobnostmi.
Danes se ljudje linuxa ustrašijo. Ko pride do problema in ko pride nasvet vpiši nekaj v konzolo se ljudje ustrašijo in se jim ne da (zaradi pomanjkanja časa) ukvarjati se s podrobnostmi. Ljudje se nočejo učiti informatike in poznavanja drobovja OS, ampak hočejo preposto uporabljati program čemur je pač namenjen.
Še enkrat: to je bila konstruktivna kritika in je ni treba vzeti osebno, ampak le osvetliti problem odnosa znotraj linux skupnosti.
Glej bom ti pa jaz čisto na kratko poskušal nekaj odgovoriti.
Sam nisem nikakršen programer in uporabljam Ubuntu že nekaj časa.
Primerjava. Ravno danes sem formatiral (dualboot) comp in nalagal TOS samo zato ker uporabljam ProKlik NLB pa ne za sebe ampak za društvo kjer sem blagajnik.
In seveda ko namestiŠ TOS, kaj potem?
Ne dela brezžična povezava !
Poišči gonilnike in usposobi kartico za povezavo.
V Ubunto je kartica delala takoj.
Kaj še? Ne dela zvoča Realtek. Zopet išči gonilnike in naloži, da dela kartica oz. zvok.
V Ubuntu mi zvok dela takoj.
Kaj potem ? V TOS nimam urejevalnika besedil Office. Kaj zdaj. Kupi ali naloži piratsko kopijo MS Office ali odprtokodni OO Office.
V Ubunti je že naložen OO Office in ni potrebno nobnih posebih ukazov.
In še ... bi lahko našteval.
Vse tisto z ukazi v terminalu pa je že nadgrajevanje pri Ubuntu in iskanje novih programov. V TOS pa moraš to začeti takoj ko ga naložiš.
Pa seveda da ne pozabim v TOS še obvezni antivirus program in antispywer program ...
Drugo, kar se mi zdi pomembno, je pa informiranost. Dokler ljudje niso obveščeni o možnosti, da imajo brezplačen in legalen OS in recimo pisarniški paket, bodo ali kupovali ali nalagali črne verzije.
sese12, je pa res tudi, kar ti praviš. Ubuntu omogoča marsikaj.
1. Popolni začetnik kupi računalnik oz. PC, ker je to cool.
2. Računalnik je zato, da greš na internet in da uporabljaš elektronsko pošto.
3. računalnik rabiš zato, da doma nekaj napišeš (namesto nekdanjega pisalnega stroja) in to natisneš.
Ubuntu ima vse to že v osnovi, ko ga namestiš.
Pa ima to tisti TOS ???