Monthly Archives: avgust 2013

  • Komentiraj

Izšel je KDE SC 4.11

Pol leta je naokoli in spet je tukaj nova različica KDE SC 4.11. Pa si oglejmo novosti kar po razdelkih.

Delovni prostor Plasma je doživel t.i. LTS izdajo. Podprt bo dve leti in bo prejemal popravke in razne izboljšave, razvoj novih možnosti pa se bo preselil na Plasma Workspaces 2. Naj naštejemo nekaj izboljšav:

  • opravilna vrstica, ki je najbolj uporabljan gradnik, je bila predelana za QtQuick. Videz ostaja enak, a je predelava odpravila številne hrošče
  • aplet za baterijo po novem podpira nastavljanje svetlosti tipkovnice, zna pa tudi rokovati z več baterijami in zunanjimi napravami, ki uporabljajo baterije: recimo brezžično miško in tipkovnico
  • meni Kickoff sedaj pokaže nedavno nameščene programe
  • nadzornik glasnosti, KMix, se kiti z izboljšano stabilnostjo in zmogljivostjo, po novem pa zna tudi nadzirati predstavnostne predvajalnike preko standarda MPRIS2
  • upravljalnik oken, KWin, je dobil hitrostne izboljšave preko vgradnje protokola XCB, dodana pa je bila tudi podpora za OpenGL 3.1 in OpenGL ES 3.0. Ta izdaja vključuje tudi preizkusno podporo za Wayland. Dodane so bile tudi nove animacije in učinki, znal pa naj bi tudi bolje rokovati z večimi zasloni

Programi vključeni v SC so doživeli kar nekaj izboljšav:

  • upravljalnik datotek, Dolphin, je dobil številne optimizacije. Tako sedaj nalaganje velikih map porabi do 30% manj pomnilnika. Obremenitve diska in procesorja so zmanjšane, saj se nalagajo predogledi le vidnih predmetov. Po novem srednji klik na arhiv odpre vsebino v novem zavihku
  • Kontact, nekakšen KDE-jev Outlook, je dobil številne izboljšave glede stabilnosti, hitrosti delovanja in porabe pomnilnika. Izboljšano je uvažanje iz e-poštnih odjemalcev in dodana podpora za nov odjemalec Trojitá mail. Slikam v e-pošti lahko sedaj hipno spremenite velikost, pošto lahko pošljete z zamikom in celo v poljubnih intervalih. Dodano je bila tudi samodejno prepoznavanje sumljive e-pošte, ki ob najverjetnejšem poskusu ribarjenja pokaže opozorilo
  • napreden urejevalnik besedil, Kate, je dobil nove vstavke za Python, JavaScript, JQuery, Django in XML. Vstavki omogočajo samodejno dopolnjevanje, preverjanje skladnje, vstavljanje izrezkov kode in samodejno zamikanje. Dodana so bila tudi pasivna obvestila ob iskanju

Okolje KDE 4 je dobilo zgolj popravke, izboljšali pa so tudi hitrost delovanja:

  • uporabniki semantičnega namizja bodo gotovo veseli ogromnih pospešitev iskalnega pogona Nepomuk, ki recimo pospešijo branje podatkov kar za šestkrat! Izgrajevanje kazala je postalo pametnejše, saj je razdeljeno na dve stopnji. V prvi se pridobijo splošni podatki o datoteki (vrsta datoteke in ime) v drugi stopnji pa se pridobijo oznake, podrobnosti o avtorju, itd. Izboljšan je bil sistem za varnostno kopiranje in obnavljanje. Dodana je bila tudi podpora dokumentom, vključno z ODF in docx

Izboljšan prevod:
Za izdajo 4.11 se je prevajalska ekipa osredotočila predvsem na usklajevanje obstoječih prevodov s pojmovnikom in odpravljanje napak. Novih prevodov je bilo dodanih le malo. Če slučajno najdete kakšno napako v prevodih, se je ne bojte objaviti tukaj in odpravljena bo do naslednje izdaje različice 4.11.

Uporabniki Kubuntu/Ubuntu 13.04 lahko različico namestite preko uradnega PPA-ja, čez nekaj časa pa bo najbrž na voljo tudi v uradnih backportih. Uradno najavo pa si lahko preberete na kde.org.


  • Komentiraj

Novi bančni trojanec za Linux v divjini

O tem, da Linux ni popolnoma odporen na viruse/trojance in podobno zalego smo že pisali. Tokrat so pri RSA odkrili trojanca imenovanega “Hand of Thief”, ki cilja računalnike na katerih je nameščen Linux, specializiran pa je za krajo bančnih podatkov.

Zlonamerni program se prodaja za 2000 USD (~1500 EUR), pričakuje pa se, da bo kmalu še bolj nadgrajen in bo mu cena zrasla na kar 3000 USD, kar je precejšnja vsota glede na razširjenost Linuxa. Avtorji trdijo, da je bil preizkušen na 15 distribucijah, med drugim tudi Ubuntuju, Fedori in Debianu, podpira pa 8 namiznih okolij tako Gnome kot tudi KDE.

Zmožnosti trojanca pa so sledeče:

  • lovilnik obrazcev za seje HTTP in HTTPS, ki deluje v brskalnikih Firefox, Chrome kot tudi nekaterih brskalnikih, ki so na voljo le v Linuxu: Chromium, Aurora in IceWeasel
  • seznam blokad za določene gostitelje, kar preprečuje obisk določenih strani in posodabljanje antivirusnih programov
  • stranska vrata, ki omogočajo povezavo na okužen računalnik
  • orodja, ki preprečujejo razhroščevanje, zaznajo navidezne stroje in sandbox

Dobra novica je, da se lahko s trojancem okužite zgolj, če sami zaženete zlo kodo, saj ne izkorišča nobenih varnostnih lukenj. To pa pomeni, da je možnost okužbe za tiste, ki nameščajo programe zgolj iz uradnih skladišč in ne zaganjajo sumljivih skript/priponk, praktično nična.

Vir: heise.de