Author Archives: Andrej Mernik

Ukaz »rm -rf /« lahko na UEFI sistemih povzroči poškodbo strojne opreme

O škodljivosti ukaza »rm -rf /« zagnanega v skrbniškem načinu najbrž že čivkajo ptički na veji. Zloglasen ukaz povzroči izbris korenskega razdelka z vsemi podrejenimi mapami in tudi izgubo uporabniških podatkov. Na sistemih nameščenih preko UEFI pa je še precej nevarnejši.

Nekatere spremenljivke EFI so namreč dostopne in zapisljive preko /sys, saj to zahtevajo nekateri programi, med drugim tudi systemd. Izvedba zgoraj omenjenega ukaza lahko tako izbriše te spremenljivke in matična plošča se ne bo mogla več zagnati. Ranljive naj bi bile le implementacije UEFI, ki ne ustrezajo vsem specifikacijam, a v to kategorijo spada praktično večina matičnih plošč.

Rešitve najbrž še ne bomo videli kmalu, saj dostopa za zapisovanje ni mogoče kar tako izklopiti, ker bi to onemogočilo normalno delovanje nekaterih programov, proizvajalcem matičnih plošč pa je to, da bi se držali specifikacij, očitno raketna znanost, zato bodite previdni pri izvajanju skript v skrbniškem načinu!

Vir: Phoronix.com

Kubuntu 15.10 je tukaj

Vštric z izdajo Ubuntu-ja 15.10, smo dobili tudi različico, ki kot glavno namizje uporablja lupino Plasma, njen izbor privzetih programov pa večinoma sloni na programih KDE. Govorimo seveda o zelo priljubljenem Kubuntu-ju.

Kubuntu 15.10 prinaša četrto posodobitev lupine Plasma 5. Med pomembnejšimi novostmi najdemo novi aplet za nadzor zvoka, celozaslonski zaganjalnik programov, na stotine novih ikon za temo Sapica, uporabnejše grafe za omrežje in zgodovino zaganjalnika KRunner. Izdaje se bodo gotovo razveselili tudi tehnološko bolj podkovani uporabniki, saj lahko končno enostavno preizkusite delovanje novega protokola za zaslone imenovanega Wayland. Preostanek novosti na tem področju predstavljajo manjše izboljšave hitrosti delovanja, odzivnosti in seveda popravki hroščev.

Vključeni programi KDE 15.08 prinašajo predogledno različico osebnega upravljalnika podatkov Kontact izgrajeno za ogrodja KF5, predelavo pa je doživel tudi upravljalnik datotek Dolphin. Drugi programi so dobili ščepec dodatnih zmožnosti, večina dela pa je preusmerjena v izboljševanje delovanja na ogrodjih KF5 in seveda predelavi.

Izdaja Kubuntu 16.04 bo zelo zanimiva iz več razlogov. Ne le, da bo do takrat že večina programov predelanih za KF5 in da bo to različica z dolgotrajno podporo, razjasnilo se bo tudi ali bo Kubuntu še vedno uradno podprta različica. Poleti je namreč prišlo do manjše afere, zaradi katere je moral ključni član razvojne ekipe Jonathan Riddell začasno zapustiti Kubuntu Community Council.

Skupnost se je temu ukazu uprla, a Ubuntu Community Council je bil neomajen. Jonathan Riddell je svoje delo na izdaji 15.10 kljub številnim trenjem zaradi intelektualne lastnine sicer nadaljeval, danes, dan po izdaji pa je odstopil z mesta upravitelja izdaj Kubuntu.

Kubuntu se tako vedno bolj oddaljuje od matične distribucije. Že leta 2012 smo poročali, da je Canonical ukinil plačan razvoj Kubuntu, sedaj pa so se odnosi še dodatno skrhali. Kaj takšna trenja pomenijo za samo kakovost izdaj pa bomo videli že čez pol leta :).

Kakorkoli že, več o izdaji lahko preberete na uradni strani, odtise pa najdete med povezavami.

Free Software Foundation praznuje tridesetletnico

V začetku oktobra 1985 je Richard M. Stallman ustanovil neprofitno organizacijo imenovano Free Software Foundation. Takratni cilji organizacije so bili predvsem prosta izmenjava programske opreme in podatkov med računalniki ter poenostavljen dostop do računalnika za vsakogar. Tudi danes se FSF preko spletnih kampanj bori za programsko svobodo tako na spletu kot tudi na pravih napravah. Nekateri cilj FSF pa so se tekom let tudi spremenili. Organizacija je postala bolj strpna do tistih, ki programsko opremo prodajajo, če se le ta pokorava prosti licenci GPL. Spremenili so se tudi sovražniki fundacije. Največjo grožnjo tako ne predstavlja več komercialna programska oprema, temveč sistemi za upravljanje z digitalnimi dovoljenji (DRM), ki so vedno bolj razširjeni, ter vedno več naprav okoli nas z zaprto kodo.

Kakorkoli že, FSF želimo še mnogo uspešnih let!

vir: heise.de

Nova tema in vsebine za Ubuntu.si

Novembra lani smo prešli na nov forum (VanillaForums) in zanj ustvarili tudi moderno temo, prijazno do uporabnikov, ki za brskanje po spletu uporabljajo tablice, pametne telefone in podobno strojno opremo z majhnim zaslonom. Naša želja je bila, da bi temu zgledu kmalu sledila tudi glavna stran, a se je njen razvoj zaradi različnih razlogov zamaknil v prihodnost.

Po malo več kot treh tednih sproščenega razvoja na spletišču GitHub, je končno nastopil čas, da novo temo predstavimo tudi širši javnosti. Kot osnovo smo si izbrali odzivno temo Enigma, ki pa se je izkazala za manj prilagodljivo kot pa smo pričakovali, vendar smo jo kljub temu uspeli ukrotiti :).

Konkretno smo prilagodili tudi vsebine. Na prvi strani vas bo poleg ščepca novic pričakalo tudi zadnje s foruma in nekaj pomembnih povezav, popolnoma smo preuredili odsek Kaj je Ubuntu in predstavili bistvene zmožnosti. V pogostih vprašanjih vas bo sedaj pričakal vprašalnik, ki vam bo pomagal izbrati različico Ubuntu primerno za vas, poenostavljene pa so tudi povezave. Ker je skupnost Ubuntu živa in se spreminja, smo seveda posodobili tudi stran Skupnost.

Kot ob vsaki večji spremembi, smo tudi tukaj lahko spregledali kakšno napako, zato vas prosimo, da nam morebitne napake sporočite v komentarjih na to novico na forumu. Ker razvoj poteka javno, lahko napake sporočite tudi na spletišče GitHub, veseli pa bi bili tudi kakšnih izboljšav v obliki popravkov kode.

Naša želja je, da bi vam bila nova stran všeč in da bi jo z veseljem uporabljali.

Lep pozdrav,

Ekipa Ubuntu.si

20 let PHP-ja

Razvoj skriptnega jezika PHP se je začel leta 1994, ko je programer Rasmus Lerdorf spisal nekaj CGI programov v C-ju, da bi lažje vzdrževal svojo osebno spletišče. Pozneje jih je razširil s podporo spletnim obrazcem in vgradil podporo spletnim podatkovnim zbirkam. Junija 1995 je to zbirko programov obelodanil na dopisnem seznamu comp.infosystems.www.authoring.cgi pod imenom Personal Home Page Tools (PHP Tools) version 1.0.

Nekaj let zatem sta študenta Andi Gutmans in Zeev Suraski razčlenjevalnik znova napisala in rodil se je Zend Engine 1.0, ki je poganjal PHP 4. Kasnejši PHP 5, ki ga je poganjal Zend Engine II je prinesel podporo predmetno orientiranem programiranju (OOP) in razširitev PDO (PHP Data Objects), ki je namenjena dostopu do podatkovnih zbirk. Različica 5 (natančneje 5.6) je tudi trenutna stabilna različica PHP, sledila ji bo različica 7 konec letošnjega leta.

PHP je zaradi svoje odprtokodnosti in dokaj enostavne skladnje uporabljen na številnih spletiščih (okrog 244 milijonih), kljub določenim težavam z neskladnostjo. Med najbolj priljubljenimi stranmi, ki med drugim uporabljajo PHP so npr. Wikipedia.org, Yahoo, WordPress.com (in seveda Ubuntu.si ;) ), na njem pa temeljijo tudi številna odprtokodna orodja kot npr. WordPress, Joomla, Drupal, phpBB, phpMyAdmin, itd.

Več o PHP-ju lahko najdete na uradni strani.